Franja

latten obiti z letvami

nadíći (nàdīći) nàdīdēm
1. prekositi: ti si nadišla sve drugarice
2. od zgoraj, na gornji strani obiti

nail² [néil] prehodni glagol
pribiti (on, to na)
zabiti, obiti z žeblji, okovati (z žeblji); zakovati (tudi up)
figurativno zgrabiti, prijeti (tatu), pograbiti (priliko); ukrasti
figurativno upreti pogled, obrniti pozornost (on, to na)
pogovorno ujeti na laži
sleng ujeti, zasačiti (v šoli)

figurativno to nail one's colours to the mast ostati zvest svojim načelom, javno jih izpovedati
figurativno to nail a lie to the counter (ali barndoor) dokazati ali razkrinkati (laž, prevaro)

nàklīncati -ām, nàklīnčiti -īm obiti z žeblji, s klinci: moja su ti vrata klincem naklincana

ògvozditi -īm obiti z železom

planchéier [-šeje] verbe transitif položiti pód; obiti z deskami

prae-fīgō -ere -fīxī -fīxum (prae in fīgere)

1. spredaj pritrditi (pritrjevati), spredaj pribi(ja)ti, spredaj natakniti (natikati), nabosti (nabadati), prebosti (prebadati), spredaj pritakniti (pritikati): ripa erat acutis sudibus praefixis munita C. utrjen(a) s spredaj zabitimi koli, capita in hastis praefigere V. natakniti na sulice; z dat.: puppibus arma praefigere V., praefigere aeneos cancellos foraminibus Col., rostrum lupi villarum portis Plin., caput praefixum hastae Suet., vexillum in biremis puppe praefigere Suet.; pesn.: et potis es nigrum vitio praefigere theta? Pers. obsoditi, zavreči (Θ, kratica = gr. ΘΑΝΑΤΟΣ (ϑάνατος smrt); to črko so sodniki v pravdah krvnega sodstva pripisali imenu na smrt obsojenega toženca).

2. spredaj obi(ja)ti, spredaj okovati: asseres enim pedum XII cuspidibus praefixi C. spredaj z železom okovane, ferratis praefigunt ora capistris V. oklepajo gobec z nagobčniki, hastae ferro praefixae Cu., spicula auro praefixa Cu., iacula ferro praefixa L., praefixa cornua ferro O.

3. zapreti (zapirati): prospectum Plin., praefixae fenestrae Icti.

4. prebosti: statque latus praefixa veru, stat saucia pectus Tib.

5. metaf. očarati: cum vero comperit noctes suas iuveni[s] necessitatibus magicis et cantato perisse ferro, quam tum illa praefixum clausumque tumulum nudis cecidit uberibus Ps.-Q.

stringent [strindžənt] pridevnik (stringently prislov)
strog (zakon); oster (okus); utrjen, trden, brezpogojen (pravilo); obvezen, ki ga ne moremo prezreti ali obiti; prepričljiv
ekonomija pičel (denar), slab, medel (tržišče)

stringent necessity nujna potreba
stringent arguments prepričljivi argumenti

suf-fīgō -ere -fīxī -fīxum (sub in fīgere)

1. na ali pod kaj ali spodaj pod čim pritrditi (pritrjevati, pritrjati), pripe(nja)ti, pritakniti (pritikati), pribi(ja)ti, doda(ja)ti ipd.: lintea antemnae summae Lucan., suffixa tigillo (sc. ianua) Cat., caput hastā suffixum Suet., spolia in suggestu fori suffixa Fl., erecto suffixum robore maestis ostentabat … populis … regem Sil.; poseb. suffigere aliquem cruci Ci., Suet., Vell. ali in cruce H., Cat., Auct. b. Afr. ali in crucem Iust. koga pribiti na križ, križati koga; tako tudi suffigere aliquem patibulo Iust., Ap., Paul., mulieres pedibus suffiguntur Iust.; abs.: (sc. Galbae) caput per lixas calonesque suffixum (sc. hastā) T.

2. kaj s čim spodaj obi(ja)ti: crepidas aureis clavis Plin., trabes multo auro Sen. ph.

sup-pingō -ere (—) -pactum (sub in pangere)

1. spodaj pribi(ja)ti: Symm., fulmentas iubeam suppingi soccis? Pl., calcar equo Fr. spodaj zasaditi (zasajati).

2. spodaj obi(ja)ti, okovati, podkovati: qui auro habeat soccis suppactum solum? Pl.

tachonar obšiti z (zlatim) trakom; obiti z okrasnimi žebljički

timber [tímb]

1. samostalnik
stavbni les; hlod, bruno
množina debla, drevje, stebla; gozd
ameriško, figurativno les, snov, kaliber, kov
lov ovira, ograda, ograja
množina, mornarica ogrodje, rebra (ladje)

a man of his timber človek njegovega kova

2. prehodni glagol
tesati; graditi
mineralogija podpreti z lesom; opažiti, obiti z lesom

3. pridevnik
lesen

timber forest visok gozd
timber trade lesna trgovina
timber work tramovje, gredje

verlatten obiti z letvami

weatherboard [wéðəbɔ:d]

1. samostalnik
arhitektura streha (strešica, krov) iz desk
navtika stran ladje, ki je na vetrovni strani; zaščitna deska (pred vdiranjem vode)

2. prehodni glagol
obiti opažiti (steno)

зашивать, зашить zašiti; obi(ja)ti z deskami;

Abstand, der, (-/e/s, Abstände) razdalja (tudi Mathematik, Physik), Mathematik odmik, razdalja, oddaljenost; razmak, razmik, razstoj; zwischen Zeilen, zeitlich: presledek; (Abstandssumme) odškodnina; mit Abstand (der Beste) daleč (najboljši); Abstand halten von držati razdaljo do, obiti (kaj); Abstand nehmen von opustiti (kaj), distancirati se od (česa)

alejar oddaljiti; v beg pognati

alejar del camino odvrniti s prave poti
alejarse oddaljiti se
alejarse de la verdad resnico obiti

bók flank; side; (kolk) hip; zastarelo huckle; (pri živalih) haunch

levi (desni) bók ladje port (starboard)
bók ob bóku side by side
z rokami v bókih akimbo
napad z bóka a flank attack
kritje z bóka vojska flank guard
izpostaviti, odkriti bók vojska to expose the flank
napasti z bóka sovražnika to attack the enemy flank, to attack the flank of the enemy
obiti bók to turn the enemy flank
imeti bolečine v bóku to have a pain in one's side
ladja je zelo nagnjena na bók the ship is listing
leži na bóku the ship is over on her side

circuit¹ [sə́:kit] samostalnik
okrožje; obseg; ovinek; obhod; redosled; krožno potovanje

elektrika short circuit kratki stik
to make a circuit obiti
ameriško circuit rider potujoči duhovnik
circuit of action delokrog
tehnično circuit breaker prekinjač

déska board, (debela) plank, deal, deal board; (za pod) batten

déske pl (figurativno, gledališče) the boards
likalna déska ironing board
objavna, razglasna déska notice board
odskočna déska springboard
skakalna déska springboard, diving board
risalna déska drawing board
šolska déska blackboard
pòd iz désk planking
šahovska déska chessboard
polagati déske to plank
obiti z déskami to board, to plank; to panel
jadranje z désko (po vodi) wind-surfing