Franja

običáj (osebni) habit, habitude, wont; (splošen) use, usage, custom

po mojem običáju according to my wont
dvorski običáj etiquette
trgovski običáj (uzanca) usance
splošno privzet običáj common practice
star običáj an old (ancient) usage
ukoreninjen običáj inveterate habit
običáji in navade habit and custom, arhaično use and wont
to mu je postal običáj it became a habit with him, this has grown habitual with him, it grew upon him
prekiniti z običájem to break a habit
priti iz običája to fall out of use (ali into disuse)
običáj nastane, vznikne custom springs up (ali arises)
drugi časi, drugi običáji other times, other manners
običájen habitual; customary; usual; wonted; common
nekaj običájnega a common (ali a usual) thing
to ni več običájno that's no longer the way
to pri nas ni običájno this is not the custom here
to je postalo običájno pri nas it has become the usual thing with us

običájen (-jna -o) adj. usuale, consueto, consuetudinario, usato; adusato, abituale, tradizionale:
jur. običajno pravo diritto consuetudinario

ob-torqueō -ēre -torsī -tortum (ob in torquēre)

1. sukati, zasuka(va)ti kam: laevas dextrasque in undas obtorquet proram Stat., obtorque prorim (= proram) Acc. fr.

2. zvi(ja)ti, zavi(ja)ti: Aur., obtorti circulus auri (= torquis) V. obroč iz zvitega (sukanega) zlata, o. collum ali gulam trdo popasti (prijeti) koga za grlo (vrat) = daviti ga (kar je običajno doletelo tistega, ki so ga hoteli s silo prignati pred sodišče): obtorto collo ad praetorem trahi Pl., aliquem collo obtorto ad subsellia reducere Ci., obtortā gulā in vincla abripi Ci., obtortum valgiter labellum Petr. fr. ukrivljena, uleknjena.

officium -iī, n (iz *opi-ficium; opus in facere, prim. opifex) „storitev dela“

1. pravilno (pravo) ravnanje ali dejanje: Corn., adulescentis officio collaudato H., officia itineris C. potrebna opravila na poti, nullā re tam laetari soleo quam meorum officiorum conscientiā Ci.; occ.
a) usluga, prijaznost, ljubeznivost: Fulviae officium suum praestitit N. je podpiral, officia exprobrare Ci., alicui officium negare non posse Suet., debere alicui mutua officia Plin. iun.; o „zadnji uslugi“: supremis in matrem officiis defuit T. ni izkazal zadnje (pogrebne) časti; prim.: officium triste O., exsequiarum officium implere Iust.; v obscenem pomenu = spolno občevanje, spolni odnos: Pr., Petr., Sen. rh., puerile Pl., ter Libas officio continuata meo est O. postregel sem ji s trikratnim občevanjem.
b) izkazovanje časti, počastitev, čast: (sc. urbani) praetoris officium Plin. iun., Amm. spremstvo pretorja, običajno ob nastopu njegove službe, officii causā aliquem prosequi L., frequentiam atque officium alicui praestare Hirt., urbana officia alicui praestare N., Balbus in Ci. ep., officium facere H., quae causa officii? nubit amicus Iuv., celebrare officium nuptiarum Suet. biti na svatovščini, officio togae virilis interfui Plin. iun. udeležil sem se svečanosti, ko so nekoga prvič odeli z moško togo.

2. meton.
a) ustrežljivost, uslužnost, postrežljivost: observantiam officio, non timori neque spei tribuere N., verbum plenum officii Ci. ustrežljiva, vir singulari in rem publicam o. Ci. nadvse zaslužen za državo, homo summo officio praeditus Ci. zelo ustrežljiv mož.
b) služba, (služben, uraden) posel, (službeno, uradno) opravilo: Q., Sen. ph., Aur., ad id officium nemo admittitur N., legati officia inter se partiuntur C., privati officii mandata C. naročila v zasebnih zadevah, maritimo officio Bibulus praepositus est C. v službi na morju, v mornarici, officio distringi Plin. iun., o. admissionis Suet. služba prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), quidam ex officio admissionis Suet. eden iz službe prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), komornik; meton. služabniki, (mali) uradniki: officiorum omnium milites Lact., cum officio et comitate angelorum Tert.; tudi sodni uradniki, uradno osebje: Icti.
c) dolžnost, naloga, obveza, obveznost, zaveza: Pl., Pac. ap. Ci., Q., Suet. idr., o. facere Ter. ali praestare (alicui) C., Ci., O. ali servare, explere, exsequi Ci. ali implere Plin. iun., Lact. ali officio fungi Ci. svojo dolžnost storiti, izpolniti (izpolnjevati), izvršiti (izvrševati), officio suo deesse Ci. ali ab officio discedere Ci. ali cessare (in) officio L. ali officium suum deserere Ci. svoje dolžnosti ne izpolniti (izpolnjevati), izneveriti se svoji dolžnosti, vnemar pustiti (puščati) svojo dolžnost, officio satisfacere Ci., officio cogi ad accusandum Ci.; o živalih: canes funguntur officio (nalogo) luporum Corn.; occ. (o podvrženih) pokorščina, poslušnost, ubogljivost: in officio esse C., Remos in officio continere C., in officio manere N. zvest ostati, insulas ad officium redire coëgit N., officio assuefactus C.
d) čut za dolžnost, zvesto izvrševanje dolžnosti, ravnanje po dolžnosti: utrum apud eos pudor atque officium an timor valeret C., homo plenus officii Ci., o. imperatoris C., quae vita (sc. rustica) … cum officio coniuncta est Ci. uči človeka zvesto izvrševati svoje dolžnosti.

ordinario

A) agg. (m pl. -ri)

1. navaden, običajen, reden:
tariffa ordinaria navadna tarifa
assemblea ordinaria redna skupščina
cose di ordinaria amministrazione pren. običajne, vsakodnevne zadeve

2. navaden (slabše, slabe kakovosti):
materiale ordinario navadno blago

3. šol. reden:
professore ordinario redni profesor

4.
tempo ordinario relig. navadna nedelja

B) m

1. navadnost, vsakdanjost:
per l'ordinario ponavadi
d'ordinario običajno

2. gost. stalni meni

3. šol. redni profesor; ordinarij

4. relig. škof, ordinarij

pep [pep]

1. samostalnik
ameriško, sleng živahnost, energija, aktivnost, polet, elan

2. prehodni glagol (običajno z up)
podžigati, spodbujati, prinesti življenje v kaj

per [pə:] predlog
po, na

ekonomija as per account po priloženem računu
ekonomija as per your letter po vašem pismu
per annum na leto, letno
per diem na dan, dnevno
per mensem na mesec, mesečno
per cent odstotek
per capita na glavo, po človeku
per head na glavo, po človeku
per order po naročilu
per post po pošti
per rail po železnici
per steamer s parnikom
per procurationem (p.p.) po pooblaščencu
per se samo po sebi
pogovorno as per usual kot običajno

perzijska mačka stalna zveza
(pasma mačk) ▸ perzsa macska
Je čistokrvna perzijska mačka in nima potlačenega obraza, kot je običajno za to pasmo. ▸ Fajtatiszta perzsa macska, és nincs a fajtára jellemző tompa orra.
Sopomenke: perzijski maček, perzijka
Povezane iztočnice: perzijska muca

pflegen negovati, (sorgen für) oskrbovati; eine Kunst, Kontakte usw.: gojiti; sich pflegen negovati se; pflegen zu imeti navado, navadno, običajno (er pflegt zu sagen navadno/običajno pravi)

play¹ [pléi] samostalnik
igra (na srečo, za stavo, za zabavo, športna), zabava, šala; igranje, kvartanje, poteza (pri šahu)
figurativno igra (besed, barv, valov, žarkov itd.)
gledališče gledališka igra, predstava
glasba igranje, predvajanje, glasbeno delo; spretno ravnanje s čim (običajno v sestavljenkah npr. swordplay)
delovanje, dejavnost, torišče
tehnično toleranca
figurativno svoboda gibanja
ameriško, sleng manever, (zvijačen) poskus za dosego česa
ameriško, sleng publiciteta, poznanost, propaganda

at the play v gledališču
to be at play igrati se
to bring (ali call, put) into play spraviti v pogon, izkoristiti
to come into play začeti delati, stopiti v akcijo
child's play otročarija, igračkanje
fair play pošteno ravnanje
foul play nepošteno ravnanje
in full play v polnem teku, v polnem pogonu
to give free play to one's fancy dati domišljiji prosto pot
to give the rope more play zrahljati vrv
as good as a play zelo zabavno in zanimivo
grandstand play razkazovanje
figurativno to hold in play zaposliti (koga s čim)
high play kvartanje za debel denar
in play še v igri (kvartanje), za šalo
it is your play ti imaš potezo (šah), ti igraš (karte)
out of play ne več v igri (kvartanje)
lively play of fantasy živahna domišljija
to make play imeti uspeh; utruditi preganjalce (pri lovu)
to make a play for potegovati se za naklonjenost
to make play with postavljati se, bahati se
that was pretty play to je bilo dobro (zaigrano)
a play on words besedna igra

plupart [plüpar] féminin

la plupart večina; večina ljudi
la plupart du temps večinoma, največkrat, običajno
pour la plupart večidel, večinoma
dans la plupart des cas v večini primerov
la plupart pensent que ... večina ljudi misli, da ...

podnevi in ponoči frazem
(neprestano; ves čas) ▸ éjjel-nappal
Podnevi in ponoči dihamo, ne da bi temu posvečali posebno pozornost. ▸ Éjjel-nappal anélkül lélegzünk, hogy ennek külön figyelmet. szentelnénk.
Običajno nas pametni telefon spremlja podnevi in ponoči, kamorkoli gremo. ▸ Az okostelefon általában éjjel-nappal elkísér minket, bárhová is megyünk.
Saj ni vedel, da smo študentje s podeželja lačni podnevi in ponoči. ▸ Nem tudhatta, hogy mi, vidéki diákok éjjel-nappal éhesek vagyunk.

posteljica samostalnik
1. (majhna postelja, ponavadi za otroka) ▸ kiságy, gyerekágy, babaágyNajprej sta kupila posteljico, potem previjalno mizo. ▸ Előbb kiságyat, utána pelenkázóasztalt vásároltak.
Iz škatle je naredil posteljico in v njo položil ptičko. ▸ Skatulyából csinált ágyikót, és belehelyezte a kismadarat.

2. anatomija (organ) ▸ méhlepény
Vez med plodom in posteljico je popkovnica. ▸ A magzatot és a méhlepényt a köldökzsinór köti össze.
Zdravila, ki jih jemlje mati, lahko prehajajo skozi posteljico in v otrokovo kri. ▸ Az anya által szedett gyógyszerek a méhlepényen keresztül a gyermek vérébe is átjuthatnak.
Psica porodi mladiče z njihovo posteljico navadno v razmaku 15 minut. ▸ A szuka általában 15 perc különbséggel hozza világra a kölyköket a méhlepénnyel együtt.
Sopomenke: placenta
Povezane iztočnice: predležeča posteljica

3. (pri kuhanju) ▸ ágyZrezek specite na žaru, ga zrežite na rezine in postrezite na posteljici iz zelene solate skupaj z omako. ▸ A steaket grillezzük meg, szeleteljük fel és tálaljuk salátaágyon a mártással.
Morske sadeže položite na posteljico iz zdrobljenega ledu. ▸ A tenger gyümölcseit helyezze zúzottjég-ágyra.

4. ponavadi v gradbeništvu (plast peska) ▸ ágy, ágyazat
Izpod korenin so odstranili tudi zemljo in v jarek nasuli pesek (posteljico za plastične cevi komunalnih vodov). ▸ A gyökerek alól is eltávolították a földet, és (a közművezetékek műanyag csöveinek ágyazataként) homokot helyeztek az árokba.
Nato pripravimo posteljico, v katero bomo polagali izbrane delčke mozaika. Običajno je to suha mešanica mivke in peska. ▸ Ezt követően elkészítjük a homokágyat, amelybe belehelyezzük a mozaik darabkáit. Általában ez folyami és bányahomok száraz keveréke.

potrébščina nécessaire moški spol , article moški spol

potrebščine (običajno v množini) accessoires moški spol množine, ustensiles moški spol množine
potrebščina za vsakdanjo rabo article courant
potrebščina, ki gre hitro v prodajo article d'écoulement facile
pisarniške, popotne potrebščine articles moški spol množine de bureau, de voyage
športna potrebščina article de sport
življenjske potrebščine nécessités ženski spol množine de la vie

praeter (prae; prim. in-ter: in, sub-ter: sub)

I. adv. v krajevnem pomenu

1. mimo, kot predpona v sestavljenih glag. praeter-ago, praeter-eo, praeter-fero, praeter-fluo idr.

2. metaf. (v stavku) razen, izvzemši, z izjemo = praeterquam (gl. praeterquam); sklon je odvisen od predhodnega ali sledečega glag.: Ci. ep., Col., Plin., Suet., ceterae multitudini diem statuit … praeter condemnatis S., omnium civitatum exsules praeter caedis damnati restituebantur Iust.; poseb. za nikalnico (= nisi): Gell., Suet. idr., ne quis praeter armatus violaretur L., nil praeter … canna fuit O. nič kot … ; v zvezi z drugimi partikulami: praeter si Varr. razen če, praeterque Plin. in tega, praeter quam, gl. praeterquam.

3. v komparativnem pomenu = več, bolj (s quam): virgo, quae praeter sapiet quam placet parentibus Pl., quod mihi videre facere praeter quam res te cohortatur tua Ter.

4. (star. in vulg.) praeter prōpter (praeterpropter) = „dalje ali bliž(j)e“ = več ali manj, bolj ali manj, približno: Enn. ap. Gell., Ca. ap. Gell., Varr. ap. Gell. —

II. praep. z acc.

1. mimo, ob: Pl., H., T., Plin., Lucr. idr., copias suas praeter castra Caesaris transduxit C., praeter oculos omnia ferebant Ci., Ligures … in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim transmisit L., vela dabant praeter utrumque latus O.

2. metaf.
a) nad, čez, proti: Ter. idr., praeter modum Ci., haud sum annos natus praeter quinquaginta et quattuor Pl., praeter consuetudinem Ci., Cu., N. ali praeter solitum H. čez navado, več (bolj) kot običajno, nenavadno, praeter naturam Ci. drugače kot zahteva narava, proti naravi, nenaravno, praeter spem Ci., L. ali praeter opinionem N., C., Ci. ali praeter exspectationem Ci. zunaj (izven) pričakovanja, proti pričakovanju, praeter aequum Kom., praeter iustum Lucr.
b) (o preseganju) pred, nad, bolj (več) kot: Pl., Ter. idr., praeter ceteros iustus appellatus N., quae me igitur praeter ceteros impulit? Ci., Argonautas praeter omnes mirata est ducem H.
c) (pri izključevanju) razen, izven, zunaj, izvzemši, z izjemo; za nikalnico kot, kakor: Iust., Corn. idr., omnes praeter Hortensium Ci., obstrictis aliis praeter Iapyga H., praeter haec Ter., Cu., Cels. mimo tega, vrh(u) tega, poleg tega, ut neque vestitūs praeter pelles habent quidquam C., nihil praeter id, quod honestum sit Ci., nihil praeter astra videt et undas H., nihil praeter plorare H.; pogosto je treba acc. dostaviti v mislih: nulla civitas v mislih Plataeensinum (sc. civitatem) V., nullas litteras accepi praeter (sc. eas) quae mihi redditae sunt Ci., praeter (sc. id) quod C. razen (poleg) (tega), da …
d) (pri dodajanju) poleg, razen: Col., Mel. idr., ut praeter se deos ad colloquium adducerent C., num quid aliud ferret praeter arcam? Ci., Romanos praeter insitam industriam animis fortuna quoque cunctari prohibebat L.

prammatica f

1. pravo pragmatična sankcija

2. navada, (pravni) običaj, uzus:
essere di prammatica biti običajno, biti uzus

prav|o srednji spol (-a …) das Recht (avtorsko Urheberrecht, Autorenrecht, cerkveno Kirchenrecht, civilno Zivilrecht, davčno Steuerrecht, dedno Erbrecht, delno Partikularrecht, delovno Arbeitsrecht, deželno Landrecht, Landesrecht, disciplinsko Disziplinarrecht, državljansko Bürgerrecht, državno Staatsrecht, fevdno Lehnsrecht, Lehensrecht, gorsko Bergrecht, gospodarsko Wirtschaftsrecht, gradbeno Baurecht, izjemno kazensko Standrecht, kazensko Strafrecht, kazensko procesno [Strafprozeßrecht] Strafprozessrecht, kolizijsko Kollisionsrecht, konzularno Konsulargerichtsbarkeit, kupno Kaufrecht, lastninsko Eigentumsrecht, licenčno Lizenzrecht, lovsko Jagdrecht, materinsko Mutterrecht, mednarodno Völkerrecht, menično Wechselrecht, mirovno Friedensrecht, naravno Naturrecht, nevtralnostno Neutralitätsrecht, nezapisano Fallrecht, občinsko Gemeinderecht, običajno Gewohnheitsrecht, Gemeinrecht, obligacijsko Obligationenrecht, obveznostno Schuldrecht, očetovsko Vaterrecht, patentno Patentrecht, policijsko Polizeirecht, pomorsko Seerecht, fizičnih oseb Personenrecht, najemnih razmerij Mietrecht, tujcev Fremdenrecht, premoženjsko Güterrecht, Vermögensrecht, procesno [Prozeßrecht] Prozessrecht, Verfahrensrecht, prometno Verkehrsrecht, rodbinsko Familienrecht, rudarsko Bergrecht, sosedsko Nachbarrecht, stvarno Sachenrecht, tiskovno Presserecht, trgovsko Handelsrecht, upravno Verwaltungsrecht, ustavno Verfassungsrecht, vodno Wasserrecht, vojno Kriegsrecht, volilno Wahlrecht, o društvih Vereinsrecht, zakonsko Eherecht, zapisano Gesetzesrecht, zasebno Privatrecht, zavarovalno Versicherungsrecht)
javno pravo öffentliches Recht
pozitivno pravo positives Recht
rimsko pravo römisches Recht
strokovnjak za … pravo der -rechtler
(državno Staatsrechtler, kazensko Strafrechtler, mednarodno Völkerrechtler, ustavno Verfassungsrechtler)
kršitev prava die Rechtsverletzung
(avtorskega Urheberrechtsverletzung)
pojmovanje prava die Rechtsauffassung
teorija prava die Rechtslehre, die Rechtstheorie
psihologija prava die Rechtspsychologie
reforma prava die Rechtsreform
(kazenskega Strafrechtsreform)
sociologija prava die Rechtssoziologie
uporaba prava die Rechtsanwendung
zgodovina prava die Rechtsgeschichte
zloraba prava der [Rechtsmißbrauch] Rechtsmissbrauch, die Rechtsbeugung
študirati pravo Jura studieren
po običajnem pravu gewohnheitsrechtlich, gemeinrechtlich

právo droit moški spol , législation ženski spol

po pravu en droit
civilno, delovno, kazensko, patentno, trgovinsko, vojno pravo législation civile, du travail, criminelle, sur les brevets, commerciale, martiale
avtorsko pravo droit d'auteur, propriété ženski spol littéraire
cerkveno (kanonsko) pravo droit ecclésiastique, droit canon(ique)
civilno pravo droit civil
davčno pravo droit fiscal
dedno, nasledstveno pravo droit successif, successoral, de succession, héréditaire
finančno pravo droit financier
javno pravo droit public
kazensko pravo droit criminel (ali pénal)
manjšinsko pravo droit minoritaire
mednarodno pravo droit international (public), droit des gens
menično pravo droit cambial (ali de change)
obče (nepisano) pravo droit commun
običajno pravo droit coutumier
obligacijsko pravo droit des obligations
patentno pravo droit des brevets (ali d'invention)
pomorsko pravo droit (ali code moški spol) maritime
rimsko pravo droit romain
stvarno pravo droit réel
trgovinsko pravo droit commercial
upravno pravo droit administratif
ustavno pravo droit constitutionnel
vojno pravo droit de la guerre (ali martial)
zakonsko pravo droit matrimonial
zasebno pravo droit privé
zastavno pravo droit de gage
zemljiško pravo droit foncier
doktor, študent prava docteur moški spol, étudiant moški spol en droit
študirati pravo faire son droit, faire ses études de droit

právo (-a) n diritto; pog. facoltà di giurisprudenza, legge:
vpisati se na pravo iscriversi a legge
doktor prava dottore in legge
avtorsko pravo diritto d'autore
božje pravo diritto divino
cerkveno pravo diritto canonico
civilno pravo diritto civile
finančno pravo diritto finanziario
javno pravo diritto pubblico
kazensko pravo diritto penale
lastninsko pravo diritto di proprietà
materialno pravo diritto materiale
menično pravo diritto cambiario
naravno pravo diritto naturale
obče pravo diritto comune
običajno pravo diritto consuetudinario
osebno pravo diritto personale
pomorsko pravo diritto marittimo
procesno pravo diritto processuale
rimsko pravo diritto romano
upravno pravo diritto amministrativo

princ samostalnik
1. (član vladarske družine) ▸ hercegPovezane iztočnice: kronski princ

2. (idealen moški) ▸ hercegZaman boste čakali svojega princa iz sanj, saj običajno obstajajo samo v pravljicah. ▸ Hiába várják álmaik hercegét, hiszen azok általában csak a mesében léteznek

3. (v pravljici) ▸ herceg