Franja

unità f

1. enotnost:
unità e molteplicità enotnost in mnogoterost
unità di tempo, di luogo e di azione gled. enotnost časa, kraja in prostora

2. ekst. enotnost; združitev, zedinjenje:
lottare per l'unità nazionale boriti se za nacionalno združitev:
Unità d'Italia hist. Zedinjenje Italije

3. enotnost, složnost, enakost; sorodnost:
unità di vedute e di propositi enakost pogledov in ciljev

4. enota:
unità didattica šol. učna enota
il comune è l'unità amministrativa fondamentale občina je osnovna upravna enota
unità sanitaria locale zdravstveni dom; mestna ambulanta

5. mat. število ena

6. fiz. enota:
unità astronomica astronomska enota
unità derivata izpeljana merska enota
unità fondamentale osnovna enota
unità di misura merska enota

7. farm.
unità di insulina, di penicillina enota insulina, penicilina

8. agr.
unità foraggiera krmna enota

9. ekon.
unità di consumo potrošniška enota
unità monetaria denarna enota
unità di prezzo enotna cena

10. urban.
unità d'abitazione stanovanjska enota

11. voj. enota:
unità aerotrasportata, corazzata, meccanizzata, motorizzata zračnotransportna, oklepna, mehanizirana, motorizirana enota
unità complessa, elementare sestavljena, osnovna enota

12. med. enota; oddelek:
unità neonatale porodni oddelek

13. aero, navt. letalo, ladja:
unità da caccia, da ricognizione lovsko, izvidniško letalo

14. inform. procesna enota:
unità centrale, periferica centralna, periferna procesna enota

urban [ə́:bən] pridevnik
mestni

urban municipality mestna občina
the urban population mestno prebivalstvo
urban transport mestni promet
urban district mestni okraj (okoliš)

Valentia² -ae, f Valéncija (Valéntija)

1. primorsko mesto v Tarakonski Hispaniji (še zdaj Valencia): L. epit., S. fr., Mel., Plin., Fl.

2. mesto v Narbonski Galiji (zdaj Valence): Plin.

3. mesto v Brutiju v južni Italiji, s celim imenom Vībō Valentia Vibon Valencija (zdaj Monteleone): Plin. (prim. Vībō).

4. ime britanske pokrajine na ozemlju današnje škotske: Amm. — Od tod adj. Valentīnus 3 valéncijski (valéntijski), iz (galske) Valéncije (Valéntije) izvirajoč (prihajajoč, doma): Tullius Valentinus T.; subst. Valentīnī -ōrum, m Valéncijci (Valéntijci), Valentín(c)i

1. preb. hispan(ij)ske Valencije (Valentije): Dig.

2. preb. brutijske Valencije (Valentije): Ci.

3. mestna občina na Sardiniji: Plin.

váški de (ali du) village, villageois, rural, rustique

vaški bebec (familiarno) l'idiot moški spol (ali l'innocent moški spol) du village
vaška krčma auberge ženski spol (ali café moški spol) de village
vaška občina commune ženski spol rurale
vaška ohcet noce ženski spol de village
vaška skupnost communauté villageoise

Volcientēs -ium, m Volciénti (Volkiénti), mestna občina v Lukaniji: L.

vzdrž|evati (-ujem)

1. človeka: (jemanden) aushalten, (jemandem) Unterhalt zahlen; šolo, bolnišnico ipd.: tragen, der Träger sein
občina/skupnost, ki vzdržuje šolo die Schulgemeinde

2. stavbo, avto, stroj, vrt: in Ordnung halten, instandhalten, Ordnung halten in
dobro vzdržti gut in [Schuß] Schuss halten
tehnika naprave ipd.: warten

3. red, mir, vzdušje: aufrechterhalten
vzdržti red Ordnung halten
vzdržti čistočo/snago v (etwas) [sauberhalten] sauber halten
vzdržti ravnotežje das Gleichgewicht halten/aufrechterhalten
vzdržti stike z verkehren mit

Ἀργαδεῖς, έων, οἱ starojonska občina v Atiki.

Ἄφιδνα, ἡ Ἄφιδναι αἱ atiška občina; preb. Ἀφιδναῖος, ὁ.

Ἀχαρναί, αἱ atiška občina (δῆμος).

Γελέοντες, οἱ stara atiška občina.

δῆμος, ὁ [Et. dor. δᾶμος, kor. dā(i), de-liti = oddelek] 1. občina, zemlja, ozemlje, država, pokrajina; v Atiki: okraj, občina. 2. narod, ljud, občina (prebivavci), preprosto ljudstvo v nasprotju s plemenitniki; δήμου ἀνήρ človek iz naroda; ὁ δῆμος τῶν στρατιωτῶν prostaki. 3. demokratija, ljudska stranka, ljudovlada.

ἐκκλησία, ἡ (ἐκ-καλέω) 1. a) ljudski zbor, skupščina, vojni zbor; ἀναστῆσαι odpustiti; ἐγένετο se je izvršila; b) judovska občina, cerkev NT. 2. zborišče, zbornica.

Θρῖα, ἡ atiška občina; adi. Θριάσιος 3 triaziski, πεδίον ravan med Trijo in Elevzino, Θριᾶσι v Triji, Θριῶζε v Trijo.

ἰδιώτης, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.

κοινός 3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.

κολώνη, ἡ ep. poet., κολωνός, ὁ [Et. lat. collis iz colnis, kor. qele-, kvišku moleti] ion. grič, hrib, gora; gomila; ὁ Κολωνός (sc. δῆμος) grič in občina severno od Aten, Sofoklejev rojstni kraj.

Λεοντίς, ίδος, ἡ atiška občina.

Λεωντίς, ίδος, ἡ atiška občina.

Μελίτη, ἡ 1. atiška občina (δῆμος). 2. otok Malta.

Οἴη, ἡ 1. vas na Ajgini. 2. atiška občina (δῆμος), Οἰᾶτις νομός Ojatski pašnik.