Franja

défier [defje] verbe transitif izzivati, kljubovati (quelqu'un komu); staviti; marine varovati se (quelque chose česa)

se défier ne zatipati (de quelqu'un komu)
défier à la boxe, à la course izzvati k tekmi v boksu, v teku
défier un champion pour son titre izzivati prvaka za njegov naslov
défier quelqu'un en combat singulier izzivati koga na dvoboj
nos prix défient toute concurrence naše cene so brezkonkurenčne
je vous défie de distinguer la copie de l'origine stavim, da ne morete ločiti kopijo od originala
se défier des rumeurs non confirmées ne zaupati nepotrjenim govoricam
se défier de soi-même imeti malo zaupanja vase

Dēiotarus -ī, m (Δηϊόταρος) Deiotar,

1. galatski tetrarh, po Pompeju kralj v Mali Armeniji, prijatelj Rimljanov, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik. Ko je bil l. 45 obtožen, da je Cezarju stregel po življenju, ga je Cicero (ne vemo, s kakšnim uspehom) zagovarjal: Ci., C., Auct. b. Afr., Lucan., T.

2. njegov istoimenski sin: Ci. — Od tod adj. Dēiotariānus 3 deiotarski: oratio Serv. za Deiotara.

dernier, ère [dɛrnje, ɛr] adjectif zadnji, poslednji; skrajni; pretekli; prejšnji

du dernier zelo, skrajno
c'est du dernier ridicule! to je skrajno smešno!
jusqu'au dernier do poslednjega moža
la dernière année zadnje leto
l'année dernière preteklo leto
l'an dernier lani
ces dernières années (ta) zadnja leta, v zadnjih letih
la dernière des créatures najbolj zavrženo bitje
le dernier des imbéciles comprendrait cela največji tepec bi to razumel
en dernière analyse konec koncev
(familier) le dernier des derniers najbolj zavržena oseba
en la dernière extrémité v skrajni sili
aux dernières extrémités do skrajnosti
en dernier (lieu) nazadnje, na zadnjem mestu, na koncu, končno
faites ce travail en dernier to delo opravite na koncu!
dernière heure (figuré) zadnja poročila
le dernier cri, le dernier mot najnovejše, najpopolnejše (v svojem žanru)
le dernier jugement (religion) poslednja sodba
le dernier soupir trenutek smrti, zadnji zdihljaj
le dernier venu zadnji prišlec
une question de la dernière importance skrajno važno vprašanje
marchandise féminin de dernière qualité, de dernier ordre blago zadnje, najslabše kakovosti, vrste
arriver bon dernier nazadnje priti
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
dépenser jusqu'à son dernier sou do zadnjega dinarja vse potrošiti
être du dernier bien avec quelqu'un biti s kom zelo dober, intimen prijatelj
Paul est son dernier Pavel je njegov najmlajši sin
être habillé à la dernière mode biti oblečen po zadnji modi
mettre la dernière main à un travail dovršiti delo, opraviti končne popravke ali retuše na delu
rendre le dernier soupir izdihniti, umreti
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu poslednjo čast (na pogrebu)
la dernière fois zadnjikrat

dérouter [derute] verbe transitif zmesti, zbegati, premotiti; dezorientirati, speljati na napačno pot, odvrniti s (prave) poti

se dérouter priti s prave poti, zaiti, zabloditi
sa réponse m'a dérouté njegov odgovor me je zmedel
dérouter un candidat par des questions inattendues zmesti kandidata z nepričakovanimi vprašanji
être tout dérouté biti ves zmeden, zbegan
dérouter un navire, un avion, un train odrediti ladji, letalu, vlaku v teku vožnje (poleta) drugo pot, kot je bila prvotno predvidena

désespéré, e [-pere] adjectif obupen, brezupen; skrajen; obupan; masculin, féminin obupanec, -nka

les médecins jugent son cas désespéré zdravniki smatrajo njegov primer za brezupen
tentative féminin, situation féminin désespérée obupen poskus, položaj
course féminin désespérée obupen, divji tek
comme un désespéré kot obseden, na vse pretege

dēsīderō -āre -āvī -ātum (prim. cōnsīderō)

1. koga, česa želeti, požele(va)ti, po kom, po čem hrepeneti, zahtevati; abs.: misere amans desiderat Pl., quanto diutius abest, magis cupio tanto et magis desidero Ter., desiderando pendēre animis Ci.; z obj. v acc.: Pl., Ter., desiderarunt te … oculi mei Ci., agri tam mansuetum civem desiderant Ci., centum aratores unus ager desiderat Ci., cum tot signis natura declaret, quid … desideret Ci., res publica vim et severitatem desiderabat C., ut nemo … centurionis imperium desideraret C., desiderantem (id), quod satis est H., quid desideremus Q., desideravere aliquid oculi tui T.; v pass.: a cuncta Italia desideratus Ci.; s praep. (poleg obj. v acc.): ab Chrysippo nihil magnum nec magnificum desideravi Ci., nec minus ab milite modestiam et continentiam quam virtutem … desiderare C., hoc a me praecipue … opus desiderasse Q., in quo (Catone) … summam eloquentiam non desiderem Ci., magis tamen desideratur in clausulis Q.; obj. z inf.: Plin., haec scire desidero Ci.; z ACI: me gratiam abs te inire verbis nil desidero Pl., quo ullam rem ad se importari desiderent C.

2. occ.
a) pogrešiti (pogrešati): ex me audies, quid in oratione tua desiderem Ci., neque quidquam ex fano, praeter unum signum, desideratum est Ci., oppido potitur perpaucis ex hostium numero desideratis, quin cuncti caperenter C. pri čemer je prav malo manjkalo, da niso bili vsi ujeti, Sextilem totum desideror H. se pustim čakati, neminem nisi in acie consumptum civem patria desideravit Vell.
b) pogrešiti (pogrešati), izgubiti (v bitki): sic accidit, uti … neque hoc neque superiore anno ulla omnino navis … desideraretur C., in eo proelio non amplius ducentos milites desideravit C., quarta (legio) victrix desiderat neminem Ci., plurīs esse a Syracusanis istius adventu deos quam victoriā Marcelli homines desideratos Ci. da je njegov prihod Sirakužane stal več božjih kipov kakor Marcelova zmaga ljudi.
c) izgubo česa mirno prenašati: fortiter d. suos (izgubo svojcev) Sen. ph.
č) kako vprašanje sprožiti, kaj v pretres vzeti (jemati), pretresati: antequam desideraretur Vitr., quibus provisis sequitur, ut examina desideremus Col. — Od tod

1. adj. pt. pr. dēsīderāns -antis zaželen, nepozaben, drag, le v superl.: Cypr., Aug.; laskavo: domine dulcissime, desiderantissime Fr. — Adv. dēsīderanter željno, hrepeneče: Cass.; v komp.: quanto desiderantius desideras Fr.

2. adj. pt. pf. dēsīderātus 3 zaželen, drag; v superl.: Plin., Aug.

Dieu [djö] masculin bog, Bog (poosebljeno) (poganski) bog, božanstvo; figuré bog, malik, idol

bon Dieu! presneto!
à-Dieu-vat zbogom, bog s teboj!
homme masculin du bon Dieu dobroveren človek
nom de Dieu! (vulgairement) prekleto! sakrament!
les voies féminin pluriel de Dieu božja pota
ce chanteur est le Dieu des jeunes ta pevec je idol mladih
pour l'amour de Dieu za božjo voljo, iz čiste ljubezni do bližnjega, zastonj
grâce(s) à, par la grâce de Dieu z božjo milostjo ali pomočjo
à la grâce de Dieu (familier) kot bo bog dal
par Dieu! pri bogu!
Dieu me damne! prekleto!
Dieu te conserve, conduise! bog te čuvaj!
il n'a pas d'autre Dieu que l'argent denar je njegov edini malik (bog)
cela va Dieu sait comme to gre slabo
croire en, à Dieu verjeti v Boga
on lui donnerait le bon Dieu sans confession videti je nedolžen ko jagnje
Dieu (en) soit loué, Dieu merci! hvala bogu!
Dieu le veuille! plaise, plût à Dieu! daj bog!
promettre, jurer ses grands Dieux (familier) pri vseh svetnikih obljubiti, priseči
Dieu préserve, à Dieu ne plaise! bog ne daj, bog obvaruj!
recevoir le bon Dieu prejeti obhajilo
à qui Dieu n'aide rien ne succède (proverbe) brez božje pomoči ni uspeha
l'homme propose, Dieu dispose človek obrača, bog pa obrne
chacun pour soi et Dieu pour tous (proverbe) vsak za sebe, bog za vse

diffidare

A) v. intr. (pres. diffido) ne zaupati; dvomiti:
diffidare di tutto e di tutti dvomiti o vsem in vsakomer, nikomur ne zaupati

B) v. tr. opomniti, opominjati; opozoriti, opozarjati; pozvati, pozivati:
diffidare qcn. dal servirsi di un oggetto non suo opozoriti koga, naj ne uporablja predmeta, ki ni njegov

dinozaver samostalnik
1. (izumrli plazilec) ▸ dinoszaurusz
2. lahko izraža negativen odnos (o nesodobnosti ali zastarelosti) ▸ dinoszaurusz, őskövületObčasno se najde kak dinozaver, ki misli, da so ženske v informacijski tehnologiji lahko le dobre tajnice, ki obvladajo pisarniške programe. ▸ Időnként akad olyan őskövület, aki azt hiszi, hogy a nők az információs technológiában csak jó titkárnők lehetnek, akik értenek az irodai szoftverekhez.
Kljub vsem tehnologijam ostajam eden redkih dinozavrov, ki je zvest papirju in navadnemu svinčniku ▸ Minden létező technológia ellenére én azok közé a ritka dinoszauruszok közé tartozok, aki hűek a papírhoz és ceruzához.
V tem trenutku so v središču pozornosti enodružinske hiše, ki so praviloma pravi dinozavri, ko gre za učinkovito izkoriščanje energije. ▸ Jelenleg azok az egycsaládos házak vannak a figyelem középpontjában, melyek általában igazi dinoszauruszoknak számítanak, ha a hatékony energiafelhasználásról van szó.
Njegovi košarkarji že vrsto let poslušajo, da so prestari in pravi dinozavri v sodobni košarki, vendar se zlepa ne dajo. ▸ A kosarasai már évek óta azt hallgatják, hogy túl öregek és a modern kosárlabdában igazi dinoszauruszoknak számítanak, bár nem adják meg magukat egykönnyen.
OZN je dinozaver, ki ga usmerja demokratični kapitalizem in njegov denar. ▸ Az ENSZ olyan őskövület, melyet a demokratikus kapitalizmus és annak pénze irányít.

dio

A) m

1. relig.
Dio (samo sing.) Bog:
credere in Dio verovati v Boga
Madre di Dio Mati božja
la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
bene di Dio pren. obilje
castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
grazie a Dio hvala bogu!
come è vero Dio Bog mi je priča
Dio sa quando bogve kdaj, morda
andarsene con Dio oditi
viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
come Dio volle končno, vendarle
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

3. ekst. bog:
canta come un dio poje božansko
il denaro è il suo dio denar je njegov bog
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

B) inter. bog!:
Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
Dio buono!, sant'Iddio! o bog!

dissuāsiō -ōnis, f (dissuādēre) odsvetovanje: Corn., in dissuasione rogationis eius Ci. v govoru zoper njegov zakonski nasvet; v pl.: Sen. ph.

dīvidō -ere -vīsī (sinkop. inf. pf. act. dīvīsse nam. dīvīsisse H.) -vīsum (dis in indoev. kor. u̯idh ločiti, sam(ski) biti, samevati; gl. viduus)

I. (dve celoti)

1. razločiti (razločevati), odločiti (odločevati), ločiti: seniores a iunioribus Ci., totā cervice desectā divisa a corpore capita L., dividor (ab uxore) C. ločijo me, dextras miseris complexibus … d. Stat., dividite turbidos (namreč od mirnih) T.; (o ločitvi krajev): Europam Libyamque rapax ubi dividit unda Enn. ap. Ci., Amanus, qui Syriam a Cilicia … aquarum divortio dividit Ci. ep., urbis partes viis divisae Ci., qui (Rhenus) agrum Helvetium a Germaqnis dividit C., Gallos ab Aquitanis Garumna flumen … dividit C., toto divisi orbe Britanni V., exiguo divisa freto Asia L., arx ab urbe muro … divisa L., urbem a continenti … fretum dividit Cu., duae grandes fretoque divisae insulae Mel., toto orbe divisa Britannia Fl.; pesn.: quem maestum patriā Ardea longe dividit V. drži oddaljenega, tam multa illa meo divisa est milia lecto Pr. je oddaljena.

2. pren. razločevati, ločiti: legem bonam a mala Ci., iniuriam a calumnia Sen. ph., bona diversis H., tempora curarum remissionumque T., dignitatem ordinum T. določiti razliko, d. defensionem (suam) coepit T., nunquam mera species ab utilitate dividitur Q.

II. (celoto na dele razdeliti)

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), razkos(av)ati, razcepiti (razcepljati), razklati: d. omne caelum Ci., aëra Ci., si omne animal secari ac dividi potest Ci., coronam hostium mediam d. Auct. b. Afr., marmor cuneis d. Plin.; Gallia est omnis divisa in partes tres C., hic vicus in duas partes flumine divideretur C., d. copias suas, cohortes tripartito, exercitum in duas partes C., exercitum in tres partes Cu., classem ali peditem in duo cornua Cu.; pesn.: hunc liberta securi divisit medium H. je po sredini razklala, tum … videres stridere secretā divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani; v sramotilnem pomenu in besedni igri (dvoumnost): si quis vellet, te haud non velles dividi Pl. (Aulul. v. 286, prim. v. 283); pren. z abstraktnim obj.: nos alio mentes, alio divisimus aures Cat. drugam smo obrnili srca, drugam ušesa, animum nunc huc celerem, nunc dividit illuc V. = njegov duh hitro razmišlja v to smer in v ono; occ. (raz)deliti = ločiti, razdreti (razdirati), predreti (predirati), rušiti, porušiti, razrušiti, razdejati, uničiti (uničevati): dividimus muros V. pred(e)remo, d. vagam caelo volucrem Sil. s puščico predreti = podreti, dividitur ferro regnum Lucan.; pesn.: gemma, fulvum quae dividit aurum V. ki predira … zlato = ki je vkovan v … zlato; podobno: sactulis dividere Plin. mrežaste ali kockaste tkanine izdelovati; pren. (z abstraktnim obj.): iram H., nostrum concentum H. Adj. pt. pf. dīvīsus 3 razdeljen: divisior inter se ac distractior actus (coniectus animaï) Lucr.; adv. dīvīsē (raz)deljeno: Gell.

2. occ.
a) na enaka dela (polovici) (raz)deliti, na pol deliti, razpoloviti: flumen dividit vallem C., Himera amnis, qui ferme insulam dividit L., (urbs) eo enim dividitur amni L.
b) (politično) ločiti, (v stranke) razcepiti (razcepljati): d. populum unum in duas partes Ci., divisum (esse) senatum C., divisi in factiones Suet.
c) mat. (raz)deliti: centum quinquaginta in tria Aug. na tri, s tremi, in tres partes totum illum numerum Aug., in duo aequalia Boet. na enaka dela, tot eum dividunt anguli, quot … Boet.
č) gram. α) besede (na zloge) (raz)deliti, razstaviti (razstavljati), razzlogovati: verba Suet. β) kak spis (na knjige) (raz)deliti: Naevii Punicum bellum … divisit in septem libros Suet.
d) čas deliti, razdeliti (razdeljevati): annum ex aequo O., bucina dividit horas Lucan., mediam noctem dividit bucina Sil.
e) log. in ret. deliti, razdeliti (razdeljevati): bona tripartito Ci., genus universum in species certas Ci., hoc non est dividere, sed frangere (razkosavati) Ci., accusationis tuae membra d. Ci. razstaviti, in duo et Posidonius dividit, vocem et res Q.
f) drž.pr. sententiam dividere (o konzulu) posamezne točke nasveta posamično na glasovanje dati: Sen. ph., Plin. iun., divisa sententia est postulante nescio quo Ci.; abs.: divide Asc. daj posamično na glasovanje.

3. (po)razdeliti med … , razda(ja)ti, odkaz(ov)ati; abs.: non divides Pl., dividite O. (Metam. XIII, 102); z acc. rei: praedam divide Pl., d. agrum viritim Ci., bona viritim L., pecus atque agros Lucr., orbem Lucan., munera, nummos Suet.; poleg acc. rei z dat. personae: pecuniam magistratibus Ci., agros civibus Ci., N., agrum sordidissimo cuique L., thesauros singulis S., dolabras colonibus L., duo praedia natis, oscula nulli H.; v pass.: praeda militibus divisa S., divisae arboribus patriae V.; s praep.: d. praedam inter participes Pl., bona publicata inter se N., regnum inter Iugurtham et Adherbalem S., frumentum aequaliter inter omnes L., pecuniam inter se L., argenti nummos in (med) viros Pl., Thraciam in Rhoementalcen inque liberos Cotyis T., praedam per (med) milites, vinum per tribus L., agros per veteranos Suet.; s cum = deliti s kom: dimidiam partem cum aliquo Pl., praedia cum eo O., paterna cum aliquo Sen. rh., cum esuriente panem suum Sen. ph.; pren.: sic belli rationem esse divisam, ut … C., ea divisa hoc modo L. vse izvrševanje je tako porazdeljeno, partes d. Suet. vloge = posle, ki naj jih po Cezarjevem umoru opravijo posamezni zarotniki, haec temporibus Ter. ali omnia temporibus (po času) d. Iust.; occ.
a) kako množico porazdeliti, razmestiti: equitatum in (na) omnes partes C., copias divisit hiematum N. ali in hiberna exercitum L., Romanos in custodiam civitatium L., coniuratos municipatim Suet., quosdam bello captos in supplementis urbium Iust.
b) posamič proda(ja)ti, s prodajo razkosa(va)ti, razpečevati: aurum promercale per Italiam Suet., ad licitationem praedam Suet. na dražbi proda(ja)ti.

III. (pesn. po gr. μελίζειν [raz]členiti, peti) peti, prepevati, predavati: inbelli citharā carmina divides H.

dolžína length

zemljepisna dolžína longitude
valovna dolžína wavelength
po vsej svoji dolžíni je ležal na podu he was lying at full length on the floor
njegov konj je zmagal za tri dolžíne his horse won by three lengths, his horse finished three lengths ahead of the field

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

domnévati to suppose; to presume; to assume; to surmise; to conjecture

njegov način življenja da domnévati veliko premoženje his style of living suggests great wealth
ne moremo domnévati, da... it is not to be supposed that...
o njem so domnevali, da je mrtev he was supposed to be dead
domnevam, da je umetnik I guess he is an artist
on je bil domnevni vodja upora he was the supposed leader of the revolt

domnéven supposed; suppositional; putative; reputed

njegov domnévni oče his putative father

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

durer [düre] verbe intransitif (dolgo) trajati; familier (naprej) živeti; familier ostati, čakati, vzdržati; postati dolg, vleči se (čas); biti trpežen (blago)

mes chaussures durent encore moji čevlji se še držé
son discours a duré (pendant) deux heures njegov govor je trajal dve uri
la fête dure depuis deux jours praznovanje traja že dva dni
le temps me dure čas se mi vleče
faire durer podaljšati
ne pouvoir durer en place (familier) ne imeti obstanka, ne vzdržati (na mestu)

éblouir [ebluir] verbe transitif (za)slepiti; bleščiti; premamiti, zapeljati; fascinirati, očarati, (popolnoma) prevzeti

le conducteur a été ébloui par les phares d'une voiture šoferja so preslepile luči nekega avtomobila
se laisser éblouir dati se (pre)slepiti
il m'a ébloui par ses promesses premamil me je s svojimi obljubami
son propre succès l'a ébloui njegov uspeh ga je naredil ošabnega