Franja

Zadetki iskanja

  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jókati to cry, to weep, to shed tears

    jókati za kom to weep (ali to mourn) for someone, to bewail the loss of someone
    grenko jókati to weep bitterly
    jókati od jeze to weep with (ali for) anger
    jókati od bolečine to weep with pain
    jokala je vso noč she was crying (ali weeping) all night long
    hkrati smejoč se in jokajoč (se) laughing and crying at the same time
    jókati nad svojo žalostno usodo to weep over one's misfortunes (ali over one's sad lot)
    dolgo jókati to cry one's eyes (ali one's heart) out
    kar naprej jókati to go on crying (ali weeping)
    jókati za prazen nič to cry for nothing
    jókati od veselja to cry with joy
    krčevito jókati to sob one's heart out; to shed hot tears
  • jókati (se) (jóčem (se)) imperf., imperf. refl.

    1. piangere:
    jokati od ginjenosti, jeze, veselja, žalosti piangere di, dalla commozione, di rabbia, di gioia, di, dal dolore
    jokati za vsako figo, za prazen nič piangere per ogni nonnulla
    jokati kot otrok piangere come un bambino
    jokati bridko, krčevito, milo piangere amaramente, convulsamente, sommessamente
    jokati bridke, grenke solze piangere lacrime amare

    2. pren. (žalovati, tožiti) lamentarsi, sospirare; rimpiangere:
    jokati za starimi časi rimpiangere i vecchi bei tempi

    3. pren. piangere, lamentarsi, gemere:
    zunaj je jokala burja fuori gemeva la bora

    4. knjiž. pren. (cediti se) stillare, gocciolare:
    drevesa jokajo smolo gli alberi gocciolano la resina
  • jóta (grška črka) iota

    tudi za jóto ne (prav nič) not a jot
  • káj

    A) adv.

    1. pren. (uvaja vprašanje) ○:
    kaj že greste? ve ne andate già?

    2. pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
    pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito

    3. (izraža grajo) ma:
    kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente

    4. (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
    ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!

    B) adv.

    1. (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
    gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti

    2. (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
    ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
    ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?

    3. (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
    življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
    (v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
    delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto

    4. (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
    kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
    udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
    ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
    vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì
  • káj2 adv.

    1. (vprašanje po vzroku) perché:
    kaj me tako začudeno gledaš perché mi guardi così meravigliato, cos'hai da guardarmi così meravigliato

    2. (vprašuje po namenu) per che cosa, a che cosa:
    kaj ti bo knjiga, če ne bereš a che ti serve il libro se non lo leggi

    3. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) perché:
    kaj siliš v nesrečo perché ti cacci nei guai
    (s 'še', 'šele' izraža močno zanikanje) nient'affatto, macché:
    misliš, da ga je bilo sram? kaj še pensi che si vergognasse? macché

    4. (sprašuje po razlogu, zaradi katerega nastopi dejanje) come (mai):
    kaj da gostov še ni come mai gli ospiti non sono ancora arrivati

    5. pog. (koliko) cosa; quanto:
    kaj stane avto quanto costa l'auto

    6. (v medmetni rabi izraža:)
    a) (začudenje, nejevoljo) ma come:
    kaj, ti si še zmeraj tu? ma come, sei ancora qui?
    b) (grožnjo) insomma:
    kaj še ne bo miru?! insomma, volete star zitti!
    c) (ravnodušnost) tanto:
    pa kaj, saj nič ne pomaga tanto non serve niente
  • kako2 [ó] (nekako) irgendwie
    kako drugače auf andere Art, [sonstwie] sonst wie
    že kako (schon) irgendwie
    bomo že kako wir werden die Sache schon schaukeln
    nič kako sehr
  • kdo ne bi pohodil niti mravlje frazem
    (kdo ne bi nikomur storil nič hudega) ▸ a légynek sem ártana
    Končno si ga spoznala, moškega, ki ne bi pohodil niti mravlje! ▸ Végre megismertél egy olyan férfit, aki a légynek sem ártana!
  • kér because

    kér (pač) as, since
    ni mogel priti, kér je bil bolan he could not come because he was ill
    kér je deževalo, nismo šli na pot as it was raining, we did not start
    kér se ti ne ljubi iti, lahko ostaneš doma as you don't feel like coming, you can stay at home
    kér mi (že, pač) ne verjameš... since you don't believe me...
    kér ni nič boljšega for want of something better
  • kjer [é] wo
    (tam) kjer (dort) wo
    kjer že (pač) wo auch (immer)
    figurativno kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
    kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat auch der Kaiser sein Recht verloren
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
  • komédija (-e) f

    1. gled. commedia:
    antična, sodobna komedija commedia classica, moderna
    karakterna komedija commedia di carattere

    2. ekst. commedia; azione, situazione ridicola

    3. pl. komedije pren. (neprijetnosti, težave) guai, fastidi; storie:
    delati komedije za prazen nič far storie per cose da niente
  • korístiti to be useful (ali of use, of service); to serve; to be profitable (ali advantageous), to prove efficient (ali effective); to be good (for); arhaično to avail

    ne korístiti to be useless, to be of no use, to be of no good, (biti zaman) to be of little avail, to be in vain, to be fruitless (ali futile, to no purpose)
    to mi nič ne koristi arhaično it avails me nothing
    to lahko še kaj koristi it may still be of some use (ali of some service, serviceable)
    kaj koristi (pomaga), da (če)... what use is it (ali arhaično what avails it) that (if)...
    nič ne koristi it is of no use, pogovorno it's no use, arhaično it is of no avail
    nikomur (to) ni koristilo nobody was any the better for it
    vsa ta reč ti ne bo nič koristila all that stuff won't do you any good
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • kratka majica stalna zveza
    (oblačilo) ▸ rövidujjú póló
    oblečen v kratko majico ▸ rövidujjú pólót visel
    oprijeta kratka majica ▸ testhezálló rövidujjú póló
    obleči kratko majico ▸ rövidujjú pólót húz, rövidujjú pólót felvesz
    nositi kratko majico ▸ rövidujjú pólót hord
    Kako to, da ga v kratkih hlačah in kratki majici nič ne zebe? ▸ Hogyhogy rövidnadrágban és rövidujjú pólóban nem fázik?
    Sopomenke: majica s kratkimi rokavi, kratki rokavi
  • krík cry, shout; scream, shriek, outcry

    bojni krík war cry
    krík in krik hue and cry; commotion; outcry; roar
    dvigniti krík in krik to set up a roar
    nastal je krík in vik an outcry arose
    zagnati huronski krík (figurativno) to raise the roof
    zagnati krík in vik zaradi česa to make (ali pogovorno to kick up) a great commotion about something
    zagnati krík in vik proti komu to rise a hue and cry against someone
    mnogo krík za prazen nič much ado about nothing; a storm in a teacup
  • krív (krivda) guilty, culpable, guilt-stained; (zvit, nevaren) curved, deformed, distorted, crooked, bent

    po krivem falsely
    krívi bogovi idols pl
    krív prerok a false prophet
    kríva prisega perjury, false oath
    kríva vera misbelief, erroneous belief, heresy
    kdo je krív? who is to blame?, whose fault is it?
    jaz nisem krív it is not my fault, I am not to blame
    biti krív to bear the blame, to be to blame, to be at fault
    on ni čisto nič krív he is quite blameless
    tega so kríve okoliščine this is due to (ali owing to) circumstances
    sam si je krív (= prav mu je) serves him right
    bil je po krívem obsojen he was unjustly condemned
    po krívem priseči to commit perjury, to perjure oneself
    priznati se za krívega to plea gullty
    spoznati za krívega to find someone guilty
    biti spoznan za krívega to be found guilty (za of)
    zaiti na kríva pota to go astray, to leave the straight and narrow, to take the wrong turning, to go wrong
  • kúpiti kupováti to buy, to purchase, to make a purchase (od from)

    kúpiti, kupováti za gotovino to buy for cash
    kúpiti, kupováti na kredit to buy on credit
    kúpiti, kupováti na obroke to buy on the instalment plan
    kúpiti, kupováti na račun to buy on account
    kúpiti, kupováti na dražbi to buy at an auction
    kúpiti, kupováti na debelo to buy wholesale, to buy in bulk, to bulk-buy
    iti kupovat v trgovino to go shopping, to do the shopping
    iti kupovat na trg to go shopping in the market
    poceni kúpiti, kupováti to buy cheap, to buy a bargain
    kúpiti, kupováti skoraj za nič, zastonj, zelo poceni to buy for a song, to buy dirt cheap
    dobro kúpiti, kupováti to strike a good bargain
    kúpiti, kupováti iz druge roke to buy secondhand
    kúpiti, kupováti mačka v vreči to buy a pig in a poke
    (pod)kúpiti, kupováti koga to bribe someone, to corrupt, to suborn someone; pogovorno to grease someone's palm
  • kurbin sin frazem
    grobo (o žaljivki) ▸ kurafi
    Te prav nič ne briga, prekleti izdajalec, kurbin sin! ▸ Téged semmi sem érdekel, te átkozott áruló, kurafi!
  • láhek ligero (tudi jed, obleka, glasba, vino, roka, spanje) ; (bolezen) leve ; (teža) ligero, liviano ; (netežaven) fácil ; (preprost) sencillo

    lahka hrana comida f ligera
    lahko orožje armas f pl ligeras
    lahek tobak tabaco m suave
    lahka bolezen (rana) enfermedad f (herida f) leve
    lahko dekle (fig) muchacha f fácil
    lahka kazen castigo m (ali pena f) leve
    lahek prehlad ligero resfriado m
    lahko čtivo lectura f amena
    lahko delo trabajo m fácil
    lahek trud poco esfuerzo m
    lahkó(prislov) ligeramente; levemente; fácilmente, con facilidad
    lahko dostopen de fácil acceso
    nič lažjega kot to nada más fácil que eso
    lahek za prevajanje fácil de traducir
    lažje rečeno kot storjeno es más fácil de decir que de hacer
    to si lahko mislimo es fácil de imaginar
    vzeti vse na lahko tomar todo a la ligera
  • lážje

    A) adv. più facilmente; più leggermente; meno gravemente:
    složni bomo lažje zmagali concordi vinceremo più facilmente
    pri padcu se je lažje poškodoval nella caduta ha riscontrato lievi lesioni
    lažje biti pri srcu (komu) sentirsi meglio

    B) lážje (-ega) n
    nič lažjega kot to più facile di così si muore
    načelo od lažjega k težjemu il principio (pedagogico) di andare dal più facile al più difficile