-
περίπτωμα, ατος, τό (περι-πίπτω) slučaj, naključje, nezgoda.
-
πῆμα, ατος, τό [Et. kor. pēi, sovražiti, škoditi, nem. Feind] 1. trpljenje, prenašanje κακοῖο, δύης. 2. bol, bridkost, nadloga, nezgoda, nesreča, škoda, poguba; konkr. človek ali stvar, ki povzroča nesrečo.
-
πίτνω = πίπτω 1. a) padem, (z)rušim se θριγκὸς δόμων, padem na kolena; b) poginem, preminem. 2. a) napadam, planem na ἐν ποίμναις; b) iztekam se, končavam se κακῶς, τὰ κακῶς πίτνοντα nezgoda, nesreča.
-
πληγή, ἡ, dor. πλᾱγά, ἡ πλῆγμα, ατος, τό poet. (πλήσσω) 1. NT udar(ec), sunek. 2. rana. 3. pretep. 4. NT nesreča, nezgoda, šiba božja, kazen, Διός strela, blisk, grom.
-
πρόσκρου(σ)μα, ατος, τό (προσ-κρούω) spotika; nejevolja, sovraštvo; pregrešek, pomota, nezgoda.
-
πταῖσμα, ατος, τό zadetje, udar, spotikljaj, pregrešek, prestopek; nezgoda, nesreča, škoda, poraz.
-
σίνος, ους, τό ion. škoda; nesreča, nezgoda.
-
σύμ-πτωμα, ατος, τό (συμ-πίπτω) naključje, slučaj, nezgoda, nesreča.
-
συμφορά, ἡ, ion. -ρή 1. dogodek, naključje, slučaj, usoda; a) sreča (ἀγαθή); b) nesreča, nezgoda, bolezen, izguba, trpljenje, poraz; pl. slučaji nesreče, συμφορὴν ποιοῦμαί τι ženem si kaj k srcu, smatram kaj za veliko nesrečo, žalostim se, συμφορᾷ χράομαί τινι imam nesrečo, sem nesrečen, vdam se žalosti nad nesrečo. 2. posledica, izid, uspeh.
-
σύντριμμα, ατος, τό (συν-τρίβω) podiranje; nezgoda, pogin NT.
-
συντυχία, ἡ, ion. -ίη (συν-τυγχάνω) 1. dogodek, slučaj, naključje, κατὰ συντυχίην slučajno. 2. usoda, stanje, položaj; sreča, srečen izid, uspeh; nesreča, nezgoda, neprilika.
-
σφάλμα, ατος, τό 1. padec, nezgoda, nesreča, škoda, poraz, izguba. 2. zmota, pomota, prestopek, pregreha, pregrešek.
-
τύχη, dor. τύχᾱ, ἡ (τυγχάνω) 1. kar doseže človek po božji naredbi, uspeh, sreča εἰ ἡ τύχη ἐπίσποιτό μοι, θείᾳ τύχῃ, ἐκ θείας τύχης po božji odredbi (volji), σὺν τύχῃ (πρόσφερε) brez skrbi. 2. kar človeka zadene: usoda, slučaj, nezgoda, sreča, nesreča; pl. slučaji (izpremembe) usode, dogodki, τῆς τύχης oj nesreče! preklicano! ἐπὶ τύχῃσι χρηστῇσι ob ugodnih znamenjih, ἀναγκαία τύχη suženjska usoda, sužnost, ἐξ ἀναγκαίας τύχης nasilne smrti (po neizprosni usodi), ἐν τύχῃ γέ τῳ s kako srečno besedo, ἀγαθῇ τύχῃ na srečo, v božjem imenu, ἐν τύχῃ γίγνεταί τινι uspeh je dvomljiv; τύχῃ, κατὰ τύχην, ἀπὸ, ἐκ τύχης slučajno, po naključju, ἐν τυχῃ srečno. 3. ἡ Τύχη boginja sreče.