Franja

Zadetki iskanja

  • prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

    1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
    a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
    b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
    c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

    2. metaf.
    a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
    b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
    c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.
  • progr̀mjeti -mī, progŕmjeti -mī (ijek.), progr̀meti -mī, progŕmeti -mī (ek.)
    1. zagrmeti: pukla puška, kao da je progrmjelo
    2. pregrmeti, nehati grmeti
  • sbollire v. intr. (pres. sbollisco, sbollo)

    1. nehati vreti

    2. pren. pomiriti se, ohladiti se
  • sign off prehodni glagol
    radio napovedati konec oddaje, nehati z oddajo
  • spiōvere*1 v. intr. impers. (pres. spiōve) nehati deževati
  • stanch1 [sta:nč, stæ:nč]

    1. prehodni glagol
    ustaviti (kri); pogasiti (ogenj); prinesti olajšanje (komu)

    2. neprehodni glagol
    nehati krvaveti (teči)
  • stand*2 [stænd]

    1. neprehodni glagol
    stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
    zagovarjati (for kaj)
    zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
    upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
    ustrašiti se; sestajati (in iz)
    skladati se, biti v skladu (with z)
    kandidirati, biti kandidat (for za)
    nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
    pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
    navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
    stopiti (back nazaj)

    stand! stoj!
    stand at ease! vojska voljno!
    stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
    to stand aghast zgroziti se, osupniti
    to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
    to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
    to stand accused biti obtožen
    to stand at attention vojska stati v pozoru
    we stand by each other drživa skupaj
    to stand by one's promise držati svojo obljubo
    we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
    to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
    to stand firm as a rock stati trdno kot skala
    he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
    to stand for an office potegovati se za (neko) službo
    to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
    to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
    I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
    to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
    to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
    to stand gasping stati in sopsti
    to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
    my hair stood on end lasje so se mi naježili
    to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
    to stand in need of help potrebovati pomoč
    to stand in terror of s.o. bati se koga
    to stand model stati (biti) za modél
    it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
    to stand neutral biti, ostati nevtralen
    the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
    he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
    to stand on one's head držati stojo na glavi
    to stand on guard paziti se
    don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
    to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
    to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
    to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
    stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
    she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
    to stand pat sleng ostati trden
    to stand the racket sleng plačati ceno, globo
    to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
    to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
    to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
    the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
    to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
    to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
    to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
    to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
    with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
    to stand to it that... vztrajati na tem, da...
    to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
    to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
    to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
    the wind stands in the east veter piha z vzhoda
    if it stands with honour če se sklada s častjo

    2. prehodni glagol
    postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
    pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

    to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
    I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
    I don't stand pain ne prenesem bolečine
    I can't stand him ne morem ga trpeti
    she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
    to stand a drink pogovorno dati za pijačo
    to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
    to stand one's chance tvegati
    to stand all hazards vse tvegati
    to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
    to stand trial biti obtožen
    to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm
  • stint2 [stint] prehodni glagol
    omejiti, stisniti, zategniti, varčevati (in z)
    skopo dajati, skopariti; od ust komu pritrgovati, ne privoščiti (hrane); dodeliti določeno nalogo; zaskočiti, obrejiti (kobilo)
    zastarelo nehati (kaj) delati, prekiniti
    neprehodni glagol
    omejevati se, biti varčen

    he stints his children of milk skopari pri mleku za otroke
    to stint food (money) skopariti s hrano (z denarjem)
    to stint o.s. omejevati se, ne si privoščiti potrebnega, skrajno skopariti
    stinted omejen, pičel
  • switch off prehodni glagol & neprehodni glagol
    ugasiti (luč, radio); prekiniti telefonsko zvezo; obrniti (pipo)
    figurativno zavrniti, odvrniti (koga); preiti (on, to na kaj)
    prekiniti tok, nehati telefonski pogovor, odložiti slušalko

    they switch offed me off prekinili so me (ko sem telefoniral)
  • tarir [tarir] verbe transitif osušiti, posušiti; ustaviti, nehati z; verbe intransitif iz-, posušiti se; usahniti, prenehati

    la sécheresse a tari les puits suša je izsušila vodnjake
    tarir ses larmes nehati jokati
    cette source ne tarit jamais ta studenec nikoli ne usahne
    la conversativn tarit pogovor zastaja
    ne pas tarir d'éloges sur quelqu'un neprenehoma koga hvaliti
    ne pas tarir sur un sujet neprestano govoriti o neki stvari
  • unterbleiben* nehati se; izostati
  • unyoke [ʌnjóuk] prehodni glagol
    sneti jarem, izpreči (vole, konje)
    neprehodni glagol
    odvreči jarem (tudi figurativno)
    izpreči, nehati delati
  • vanish [vǽniš]

    1. samostalnik
    fonetika drugi element padajočega dvoglasnika

    2. neprehodni glagol
    (hitro, nenadoma) izginiti, izginjati; izgubiti se iz vida; postati neviden; nehati obstajati
    matematika postati ničla

    to vanish from sight izginiti iz vida
  • вставать, встать vsta(ja)ti; vzhajati; (pren.) nasta(ja)ti; (gov. nehati delati;
    в. на квартиру к кому nastaniti se pri kom;
    в. на колени poklekniti, pasti na kolena;
    в. поперёк дороги zapreti pot
  • захлебываться, захлебнуться dušiti se, zaleteti se (v grlu); (pren.) nehati del(ov)ati;
    мальчик захлебнулся deček je utonil;
    з. смехом pokati od smeha
  • отвоёвываться, отвоеваться nehati se vojskovati
  • отгудеть nehati tuliti
  • отдоиться nehati dajati mleko; pomolsti
  • отлетать2 nehati leteti
  • отработать2 končati delo, nehati delati, delati nekaj časa