Franja

zànēblje s nebo kot ozadje: Učka gora se ljubičinom bojom odbija od plamenog -a

zȁstava ž, zȃstava ž
1. zastava: ploviti pod jugoslovenskom -om; biti pozvan pod -u biti poklican pod zastavo; istaknuti državnu i partijsku -u; bijela, signalna zastava; istaknuti -u na pola koplja izobesiti zastavo na pol droga
2. drog, na katerem visi keblica pri vodnjaku na vago, gl. deram
3. spodnji konec omizja, mize: u pročelje stari svat, s desne mu strane kum, a u -u vojvoda
4. ekspr. od zahajajočega sonca ožarjeno nebo

Aesculāpius -iī, m (izpos. po dor. soobl. Αἰσκλαπιός = at. Ἀσκληπιός) Ajskulap (Eskulap), mitični sin Apolona in Nimfe Koronide (Corōnis), Polidarijev in Mahaonov oče, Hironov učenec v zdravilstu in lovstvu. Homer ga omenja kot zdravnika. Pozneje so ga zaradi njegovega velikega zdravilskega znanja prestavili v nebo in ga častili kot boga zdravilstva poseb. v Epidavru. Od tod so ga po nasvetu sibilskih knjig ob kugi l. 292 prepeljali v podobi Eskulapove kače v Rim in mu postavili svetišče na Tiberskem otoku. Eskulapu je bila posvečena kača, podoba pomlajajoče se življenjske moči in zdravniške bistroumnosti. Upodabljali so ga z grčavko, kačo in torilom: Varr., Ci., L., O., T. idr. V pl. tres ali plures Aesculapii: Ci., Tert., Arn.

albēscō -ere (incoh. glag. albēre) beleti, bledeti, siveti: Lucr., Cels., Plin., Cypr., albescit messis aristis O., albescens capillus H.; occ. svetliti se: Plin., Sil., quodque (mare) nunc, qua a sole collucet, albescit et vibrat Ci., fluctus ubi primo coepit albescere vento V., videbis flammarum longos a tergo albescere tractūs V., ut primum albescere lucem vidit V. da se svita (dani), albescente iam die Amm. ko se je že danilo, albescente caelo Dig. kadar se nebo (dan) sivi.

Alōe͡us -eī, m (Ἀλωεύς, prim. ἀλωά skedenj) Aloej, Gigant, Pozejdonov in Kanakin sin: Hyg., Lucan., Serv., Cl. Po njem se imenujeta Alōīdae -ārum, m (Ἀλωεῖδαι) Aloida, velikana Ot in Efialt (Otos, Ephialtes), ki ju je Aloejeva žena Ifimedija rodila Pozejdonu; ker sta naskočila nebo, sta v podzemlju za kazen uklenjena: V., O.

altisonus 3 (altus in sonāre) ki doni, grmi z višine: saeptum altisono cardine templum Enn. ap. Ci. ki ga oklepa grmeče nebo, in altisono caeli clipeo Enn. ap. Varr., Iovis altisoni satelles Ci. poet.; pren.: Maronis altisoni carmina Iuv. vznesenega, zanosnega.

annonce [anɔ̃s] féminin časopisni oglas, naznanilo, (pred)znak, sporočilo, objava, anonsa, (radijska) napoved

annonce publicitaire, de naissance, de mariage, de décès reklamni oglas, naznanilo o rojstvu, o poroki, o smrti
les petites annonces mali oglasi
feuille féminin des annonces oglasna stran (v časopisu)
le ciel noir est l'annonce de la pluie črno nebo naznanja dež

assombrir [asɔ̃brir] verbe transitif potemniti; figuré užalostiti, zaskrbeti, zmračiti

s'assombrir potemneti, zmračiti se, temniti se
cette nouvelle m'a assombri ta novica me je užalostila
le ciel s'assombrit nebo se temni
son visage s'assombrit obraz se mu je zmračil

Astraeus -ī, m (Ἀστραῖος Zvezdnati, poosebljeno nebo) Astraj, Titan, sin Titana Krija in Evribije. Avrora mu je rodila vetrove, ki se zato imenujejo Astraei fratres = astrajski (nebeški) bratje: O.

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

azúren azure

azúrno nebo azure sky
azúrno moder skyblue

azzurro

A) agg.

1. sinji, moder:
un cielo azzurro sinje nebo
occhi azzurri modre oči

2. šport
la squadra azzurra italijanska reprezentanca, azuri

B) m

1. modrina, sinjina, azur:
l'azzurro del cielo nebesna modrina, modrina neba

2. šport član italijanske reprezentance:
gli azzurri italijanska državna reprezentanca

bespangle [bispǽŋl] prehodni glagol
z bleščicami okrasiti; načičkati

poetično bespangled sky zvezdno nebo

bigio agg. (m pl. -gi)

1. siv; temen, črn; oblačen:
cielo bigio temno, črno nebo
tempo bigio oblačno vreme

2. pren. neodločen, dvoličen (zlasti v politiki)
PREGOVORI: di notte i gatti sono bigi preg. ponoči je vsaka krava črna

brezobláčen (-čna -o) adj. sereno, senza nuvole:
brezoblačno nebo cielo sereno

brísati (bríšem)

A) imperf.

1. asciugare (i piatti)

2. pulire, nettare; spolverare; strofinare

3. cancellare (il nome, il debito)

4. pog. pren. (tepsti) picchiare

5. pog.
brisati jo (pobrisati jo) correre

B) brísati se (bríšem se), brísati si (brišem si) ➞ pobrisati se imperf. refl.

1. asciugarsi (il sudore)

2. nettarsi, pulirsi:
nebo se briše il cielo si schiarisce
pren. vsak si ob tebe prste briše sei lo zimbello di tutti

brouiller [bruje] verbe transitif (z)mešati, spraviti v nered; skaliti (tekočino); motiti (radio); zabrisati (barve); spreti, razdvojiti

se brouiller postati moten, nejasen; pooblačiti se, potemniti se (nebo); v nered priti; familier skregati se (avec s)
brouiller deux amis spreti, razdvojiti dva prijatelja
brouiller les cartes zmešati karte, figuré komplicirati; napraviti zmedo
brouiller des papiers zamešati papirje
brouiller les fils zamešati niti, figuré napraviti zmedo
brouiller des œufs umešati jajca
brouiller une émission de radio motiti radijsko oddajo
la serrure est brouillée ključavnica je pokvarjena
le temps se brouille nebo se oblači, se temni
sa vue se brouille vid mu postaja nejasen
se brouiller pour une babiole zaradi malenkosti, za prazen nič se skregati

burning¹ [bə́:niŋ] pridevnik
goreč, vroč, žareč
figurativno vnet, ognjevit, vročekrven, strasten

burning oil gorilno olje, petrolej
my ears are burning v ušesih mi zvoni
a burning question pereče vprašanje
a burning shame v nebo vpijoče
a burning scent sveža sled

caelestis -e, abl. sg. -ī, pesn. -e, gen. pl. -ium, pesn. -um (caelum2)

1. kar je na nebu, ob nebu, z neba, nebesen, nebeški: orbis, corpora Ci., spiritus Ci., vis Ci. vpliv neba, res caelestes Ci. reči na nebu; tudi nebesna telesa (zvezde): studiosi rerum caelestium Col. zvezdoslovci, aër, signa Virt., nubes (sg.), astra, plagae, solum O., aqua H., Vitr. idr. ali aquae L., Sen. ph. idr. dež, deževnica, imbres Vitr., Col., arcus Plin. mavrica, flammae, fulminis ignis Lucr., ignis T. blisk, minae T. preteče nebo, fragor Q. grom, prodigia L. ali auguria P. F. na nebu; subst. neutr. pl. = reči na nebu, nebesna telesa: caelestia quaerere Ci., cogitantes supera atque caelestia Ci., cognitio caelestium vel mortalium Q., periti caelestium T. zvezdoslovci, pleraque caelestium T.

2. ki se tiče neba (nebes) kot bivališča bogov = nebeški, nadzemeljski, božji, božanski: anima Vell., animus (duša) Vell., Q., animi, corpora, origo V., dona V., O. bogov, aula, nectar, pabula, stirps O., specie caeleste resumptā O., bella O. vojne bogov s Titani, irae L., honores Cu., ortus Q., sapientia H. ki dviga človeka nad vse pozemeljsko, religiones T., caelestem eius vitam et memoriam futuram Vell. da dobi življenje v nebesih in večno slavo, quem prope caelestem fecerint L. ki so ga skoraj pobožili; poseb. o bogovih nebeški: dii Ci., dii omnes caelestes vosque terrestres vosque inferni audite L. Kot subst.
a) caelestis -is, f nebeška = nebeščanka, boginja: avara Tib.; v pl. caelestēs -ium, m f nebeščani, nebeščanke, bogovi, boginje: quid est, quod de voluntate caelestium dubitare possimus? Ci., Iuppiter omnesque caelestes Vitr., ultima caelestum terras Astraea reliquit O., caelestes eburni O. slonokoščene podobe bogov; poseb. nadzemeljski bogovi: caelestium, inferorum irae L. (asindeton)
b) caeleste -is, n nebeško: nihil est caelesti caelestius Sen. ph.; pl. caelestia -ium nebeške reči, božje stvari: eademque cura et de infernis persuasio, caelestium contra (= contraria persuasio de caelestibus o nebu) T.

3. pren. božanski =
a) bogovom enak, božansko lep, krasen, izvrsten, odličen: caelestes divinaeque legiones Ci., mens, ingenium O., quos Elea domum reducit palma caelestes H., caelestia temptare H. poskušati doseči nesmrtnost, c. natura, c. iudicia Q., caelestis hic (Cicero) in dicendo vir Q., caelestissimum os Ciceronis Vell., caelestis praeceptor, caelestissima opera Vell.
b) cesarski: Cod. Th.

caeruleus (pesn. caerulus) 3 (iz *caeluleus, *caelulus: caelum sinji kakor nebo) moder (označuje vse barvne odtenke od barve sinjega neba do barve črne noči)

1. o nebu sinji, moder, modrikast, svetlo moder, modro siv: caeli caerula templa Enn. ap. Ci. ali caerula caeli templa Enn. ap. Varr.; od tod subst. caerula -ōrum, n modrina: caerula caeli O. ali samo caerula Lucr. modrina neba, caerula mundi Lucr., caerula coma Tmoli O. (ker so gore v daljavi videti sinje), caeruleae bigae V.

2. o morju, vodi in sploh o vsem, kar je v zvezi z njima moder, sinji, modro zelen, temno moder: mare Ci. fr., Sen. tr., aequora caerula Cat., pontus caeruleus V., Cat., caeruleus amnis Tib., Thybris V., glacies V., aqua, lympha, gurges, guttae O., aquae Sen. ph., vada V., campi, viae Pl.; pesn.: cymba, navis V., puppis O., ratis Pr.; od tod tudi o vodnih božanstvih: deus (= Neptunus) O., di caerulei O., mater caerula H. ali caerula mater O. (sc. Achillis = Thetis), caeruleus (Iovis) frater (= Neptunus) O., grex Nereidum Sen. tr.; Caeruleus fons Modri (Sinji) vrelec, vodovod v Rimu: Plin., Suet.; subst. caerula -ōrum, n morska modrina, sinje morje: caerula verrunt V., fluctu spumabant caerula V.

3. višnjev, slivast, temno moder, zamolklo moder, pomodrel: caerulei oculi Ci., T., c. lumina Germani Iuv., caerulea pubes (Germaniae) H. ali caerulei Britanni Mart. modrooka -i, caeruleus color C., V., Vitr., Cels., Plin. iun., draco, serpens O., fascia Cu., flosculi Ap. Od tod subst. caeruleum -ī, n jeklena modrina kot barva in modro barvilo: Vitr., Plin.

4. modro zelen, zelenkast: prata Enn., olearum caerula plaga Lucr., caerula Palladis arbor (= oljka) O., quercus O., cacumis Pr.; subst. caerula -ōrum, n modro zelena ravan: campi Enn. ap. Macr.

5. črno moder, temen, črn: stant manibus arae caeruleis maestae vittis V., caeruleosque immplexae crinibus anguīs Eumenides V., caerulei equi (Plutonis) O., puppis (Charontis) V., caerulea nubes Ci. (Arat.) ali caerula nubes V., nox caerula, caerulea (noctis) umbra Stat., caerulei Boreae horror Val. Fl., caerulei panis frusta Iuv.