Franja

convénţie -i f

1. konvencija, sporazum, dogovor

2. družbena norma, ustaljena navada, splošno veljavno pravilo

conventionality [kənvenšənǽliti] samostalnik
konvencionalnost, dogovorjenost, pogojnost, vnanja vljudnost, gola navada

Denkgewohnheit, die, miselna navada

difētto m

1. pomanjkanje, nezadostnost:
essere in difetto di qcs. primanjkovati
in difetto pisarn. v nasprotnem primeru, sicer:
è pregato di intervenire immediatamente, in difetto provvederemo noi prosimo vas, da takoj ukrepate, v nasprotnem primeru bomo ukrepali mi
per difetto mat. zaokroženo navzdol

2. napaka, hiba:
difetto di fabbricazione tovarniška napaka
difetto fisico telesna hiba

3. napaka, grda navada, razvada:
ha il difetto di parlare troppo ima to grdo navado, da preveč govori
trovarsi in difetto ne imeti prav

einreißen^* zatrgati (intransitiv se), (abtragen) porušiti; (einritzen, einschneiden) vrezati; intransitiv Kante: pokati; (zur Gewohnheit werden) postati navada, udomačiti se

institution [institjú:šən] samostalnik
ustanovitev, ureditev; ustanova, zavod; postava, naredba, zakon; poučevanje, vzgoja
pogovorno povsod znana osebnost, ustaljena navada

ir-rēpō -ere -rēpsī -rēptūrus

1. (z)lesti, (s)plaziti se v (na) kaj, vlesti se, priplaziti se: Amm., Fl., salamandra, si arbori irrepsit Plin., draconem repente irrepsisse ad eam Suet., veneno paulatim inrepente T., irrepentibus aquis Col.; z acc.: i. cubiculum, caveam Ap.; pren. o ljudeh: Gabinius decimo die inrepsit Ci. se je priplazil.

2. metaf. prikrasti se, vriniti (vrivati) se, vmuzniti se, vtihotapiti se, posta(ja)ti navada, udomačiti se, vtepsti (vtepati) se: Col., Plin. iun., Stat., ceteri post legem Papiam in municipiorum tabulas inrepserunt Ci., in testamenta locupletium i. Ci., in mentes hominum Ci., irrepsit haec lues in Italiam Plin.; z dat.: dolor irrepit paulatim requiescenti animo Sen. ph., ubi tibi mira irrepsit oblivio Aug.; z acc.: militares animos i. T.; occ. priljubiti (priljubljati) se komu: penitus inrepserat per luxum T., inrepentibus dominationis magistris T.

Kaufgewohnheit, die, nakupovalna navada

Landesbrauch, die, deželna navada

lȁpot m etn. davna navada ubijanja starih ljudi: lapot je nekadašnji običaj da se prestareli i za život nesposobni starci i babe ubijaju s učešćem celoga sela, "da se ne muče".

Lebensgewohnheit, die, življenjska navada

malvezzo m slaba, grda navada; razvada

manie [mani] féminin manija, pretirana strast (želja, ljubezen) do česa; besnost, obsedenost; fiksna ideja; čudaška navada

manie des grandeurs samoveličje, megalomanija
manie de la persécution preganjavica
elle a la manie de tricoter nora je na pletenje

mœurs [mœr, familier mœrs] féminin pluriel običaji, šege, življenjska navada; nravnost, morala, moralnost; populaire nravstvena policija

sans mœurs nenraven, nemoralen
mœurs spéciales homoseksualnost
attentat masculin aux mœurs, contravention féminin, délit masculin, crime masculin contre les mœurs prestopek, zločin zoper nravstvenost, moralo
austérité féminin des mœurs stroga moralnost
bonnes mœurs nravnost
mœurs du pays šege, običaji dežele
certificat masculin de bonne vie et mœurs nravstveno spričevalo
contraire aux mœurs nemoralen
corruption féminin, décadence féminin, dépravation féminin des mœurs moralno propadanje
femme féminin de mauvaises mœurs deklina
mauvaises mœurs slabe življenjske navade, nenravnost
police féminin des mœurs nravstvena policija
offenser les mœurs pregrešiti se zoper nravnost
autres temps, autres mœurs (proverbe) drugi časi, druga morala

omophagie [ɔmɔfaži] féminin navada uživanja surovega mesa

ornière [ɔrnjɛr] féminin kolotečina; figuré stara navada, rutina

sortir de l'ornière (figuré) znebiti se starih navad
il boirait dans une ornière (figuré) videti je kot Kristus na križu
ornière (de la routine) stara navada
retomber dans ses vieilles ornières zopet pasti v stare navade

rareza ženski spol redkost, posebnost, čudna navada, prenapetost, muhavost

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

rote¹ [róut] samostalnik
gola navada, mehanična spretnost, rutina

by rote mehanično, rutinsko; na pamet
to learn (to do) (only) by rote (le) mehanično, iz navade, se kaj učiti (delati)

routine [rutin] féminin rutina, izurjenost, privajenost; péjoratif stara, okorela navada

être esclave de la routine biti suženj stare navade