Franja

in-dūcō -ere -dūxī -ductum

I.

1. potegniti (potezati) čez kaj, prevleči, pokri(va)ti; najprej o konkr.: Iust., Plin., Val. Fl., scuta ex cortice facta pellibus inducere C., coria super lateres C., victima inducta cornibus aurum O. s pozlačenimi rogovi, laurus inducta capillis O., ex ea columna tectorium vetus delitum et novum inductum est Ci., caeso inducta iuvenco Lucan. s kravjo kožo prevlečena, bracchia ind. pennā O., auro L., parietes marmore Sen. ph., pontem subditis saxis Cu. premostiti reko; poseb. o obleki: manicatam tunicam in lacertos ind. Ci. obleči, manibus caestus V. oviti, albenti amictu humeros Stat., soleas in pedes (in pedibus) Corn. ali soccos Suet. ali calceum Plin., Suet. obuti; z gr. acc.: tunicāque inducitur artūs V. obleče se; pren.: si pictor velit varias inducere plumas H. s perjem pokriti, humanam membris inducere formam O. udom človeško podobo dati, pretvoriti se v človeka, v človeški podobi nastopiti, ind. terris umbras H. ali nubes O. ali nubem caelo L. ali nubilum Plin. iun. razprostreti (po čem).

2. occ.
a) kaj na voščeni tabli pisanega s pisalnikom (stilus) prevleči = izbrisati, prečrtati (naspr. relinquere): Icti., nomina iam facta sunt, sed induci possunt Ci.; od tod metaf. ovreči, podreti, uničiti: coeptum est referri de inducendo senatus consulto Ci., eas locationes senatus induci et de integro locari iussit L., decretum Suet.
b) prevleči = zadela(va)ti, poravna(va)ti, zravna(va)ti: solum Plin.

— II.

1. (v)peljati v kaj (označitev smeri in cilja z in in acc.): Ter., Varr., C., Plin. iun., Val. Fl. idr., hostīs induxit in curiam Ci., Sempronius in insidias inductus N. speljan, exercitum in agrum L., aquam in domos Auct. b. Alx. ali in urbem Aur. napeljati, vehiculis aliquem in urbem Iust., in regiam C.; pesn. z dat.: messorem arvis V., Thressas toris Val. Fl., aliquem tectis Sil., mare urbi Suet. napeljati v mesto; inter sacra et vota vincula et laqueum ind. Plin. iun. prinesti, nubila O. navzgor (na nebo) pripeljati, tako tudi: suos ortūs (o Avrori) V.; metaf.: uvesti (uvajati), vpelja(va)ti: inducitur nova consuetudo (novus mos) iudiciorum Ci., aliud quoddam genus dominationis Ci., novum verbum in linguam Ci., hanc rationem Epicurus induxit Ci., hoc in mores nostros induxit Ci., seditionem atque discordiam in civitatem Ci., sermo insiticius et inductus Plin. iun. tuji jezik (naspr. patrius); pecuniam in rationes (in rationibus) inducere Ci. zaračunati, v stroškovnik in dohodkovnik zapisati = zapisati v blagajniško knjigo, alicui agros pecuniā ingenti ind. Ci. drago zaračunati, hic ager ... vobis inducetur Ci. se vam zaračuna, pripiše.

2. occ.
a) (ženo) na dom (pri)peljati: (Liviam) gravidam penatibus suis induxit (Augustus) T., filiae novercam Plin. iun. mačeho na dom pripeljati, Lolliam ind. T.
b) na zaslišanje (pri)peljati: reos in curiam Suet., in indicium Amm., aliquem in senatum Suet., Plin. iun.
c) v areno ali na oder spraviti ali postaviti, prikaz(ov)ati, predočiti (predočevati): quin eos gladiatores induceret Ci., iuvenes armatos L., elephantum in circum Plin. iun., personam Britannici iureconsulti Ci., inducta est Afranii togata, quae „Incendium“ inscribitur Suet.
č) kako govorečo osebo uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati: Gyges inducitur a Platone Ci., qui furentes inducuntur Ci. ki nastopajo kot besni, senem disputantem (disserentem) inducere Ci., Alcibiadem memorantem N., gravem personam Ci., muta quaedam loquentia Ci.; tudi kak govor uvesti (uvajati): homo facetus inducis sermonem urbanum Ci.
d) čete v boj peljati, voditi, privesti: exercitum in Macedoniam L., turmas in milites Cu., exercitum in Ligures L., in aciem L., cohortes in proelium L., equites (milites) in pugnam L.; z dat.: hos subruendo vallo ind. T.; s samim obj. acc.: phalangem Cu.

3. metaf.
a) koga k čemu pripraviti (pripravljati), napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati), spodbuditi (spodbujati) ga k čemu, na kaj, kreniti ga v kaj, pregovoriti (pregovarjati) ga: animum amici inducere in spem meliorem Ci., si forte eos in bellum renovandum induceret Ci., ad misericordiam ind. Ci., ad bellum N., in amorem Cat., in hanc consuetudinem scribendi Ci., ad pudendum, ad pigendum Ci.; s finalnim stavkom: Pl., quae te causa, ut provinciā tuā excederes, induxit? L., non inducitur odio, ut dicat Ci.; poklas. z inf.: Lucr., Pollionem promissis inducunt sententiam expromere T.; pogosto pt. pf. z abl. causae: tamen inductus consuetudine societatem fecit Ci. „iz navade“, lacrimis ego huc, non gloria inductus accessi Ci., spe inductus Iust., spe victoriae T., praemio S.; occ. zapelj(ev)ati, (z)vabiti, (pre)varati: Tib., adulescentulus ab hominibus nequam inductus Ci., in errorem ind. Ci., N., eum promissis induxit Ci., tibi falsa spe inductus pollicebar Ci., cupiditate inductus Ci., decepit, fefellit, induxit Ci., verbis ind. Ph.
b) z dvojnim acc. uvesti koga v kaj = poučiti (poučevati) ga v (o) čem: Aeonas naturam coniugiorum Tert.
c) tako rekoč prikaz(ov)ati, igrati, navesti (navajati): dubitationem T. delati se omahujočega, rationem Epicuri, causam Ci.

— III. animum (ali in animum) inducere odločiti se za kaj, zavzeti si, v glavo si vzeti (vtepsti), nameniti se (si), nameravati, skleniti, v zanikanih stavkih tudi srce ne da komu, ne da se komu; (animum tukaj ni obj. temveč sklon smeri kakor domum, rus in mestna imena na vprašanje kam? aliquid animum inducere se pravi pravzaprav „v misel vpeljati kaj“; v pojasnilo pristavlja poznejša doba „in“); z obj.: in quod animum induxerat, non tenuit Ci.; obj. se nadomešča
a) z inf.: L., inducunt animum opes contemnere Ci., in animum induxi eum defendere Ci.
b) s finalnim stavkom: pater potuit animum inducere (strpeti), ut oblivisceretur sese patrem esse Ci., patres ... induxisse in animum, ut (id) infesto exsuli proderent L., inducere animum possum, ne aegre patiar Pl.; za zanikanim glag. quominus in quin: non sustinui inducere in animum, quominus illi eodem die facturum me indicarem Plin. iun., non potuisse se inducere in animum, quin eum vindicaret L. zakaj bi ga ne maščeval; pri L. in Ap. tudi z ACI: in animum inducit rem ita factam esse L. odloči se (verovati), da = prepriča se, da ... — Od tod adj. pt. pf. inductus 3 (pri)siljen, tuj, nenaraven, za lase privlečen, umeten: nihil inductum loqui Plin. iun., insiticius et inductus sermo Plin. iun., arcessita et inducta Plin. iun.

Opomba: Stlat. cj. pf. indūxis = indūxeris: Pl.; sinkop. pf. indūxtī = indūxistī: Ter.; imp. indūce: Varr.

īn-ferō, īnferre, intulī, illātum

1. (pri)nesti, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), vreči kam, v (na) kaj, k čemu: aliquid in ignem C., scalas ad moenia L. prisloniti, eum in equum C. na konja posaditi, in scopulum L. gnati, in urbem L.; pozneje z dat.: corpus tabernaculo Cu., Prometheus ignem gentibus intulit H. je prinesel na svet, fontes urbi inf. T. v mesto napeljati, ignes Ci. ali incendia tectis Sil. zažgati, tectis faces Val. Fl., spolia templo L., semina arvis i. T., classes Oceano Lucan., lintea fluctibus Val. Fl., barbaris hiemem suam Plin. iun., socios moenibus Val. Fl., effigiem latrinae Suet., sideribus imperatorem Plin. iun. v nebo povzdigniti.

2. occ.
a) (orožje in bojna znamenja) med (zoper) sovražnika nesti = iti (z vojsko) na(d) sovražnika, napasti (napadati) ga, prije(ma)ti ga: cum Hirtius ipse aquilam quartae legionis inferret Ci., ille furens signa a Brundisio inferebat Ci. je napadal, tunc illud vexillum Campaniae coloniae (dat.) inferetur Ci., inf. patriae signa Ci. ali signa in hostem C. ali signa hostibus Auct. b. Afr. ali signa adversus inf., signa contra aliquem inf. L. ali arma Italiae inf. N. z vojsko iti na(d) koga, vojno začeti proti komu, signa ad moenia ali signa vallo inf. L. napasti, bellum inf. alicui N., Ci. ali contra aliquem Ci. ali bella inf. alicui Ci., Iust., Suet., Val. Fl. z vojsko iti (vzdigniti se) na(d) koga, vojno (vojne) zače(nja)ti s kom, alicui pugnam inf. L. boj pričeti s kom, falcatos axes Val. Fl., membra in turmas Sil.; od tod manūs inferre alicui ali in aliquem Ci. lotiti se koga, prijeti, popasti ga, ipsum sibi manūs intulisse Suet. da se je sam usmrtil.
b) (mrliča v grob) položiti (polagati), pokopa(va)ti: eum monumentis maiorum Cu., sepulcrum, quo Sulpicius inferatur Ci., corpus eodem inf. N., ne quis alienum inferat (sc. sepulcro) Ci., reliquias tumulis Iust., Suet.
c) (darove na žrtvenik) položiti (polagati), žrtvovati, darovati (prim. inferiae): inferimus spumantia cymbia lacte V., honores Anchisae inf. V., piacula manibus O. Lucan.
č) refl. in med. (sebe kam nesti), iti, hiteti, planiti, pognati (poganjati) (se) kam; refl.: quo se Catilina inferebat Ci., se per medios V., se in contionem L., se in urbem, in templum Ci., ne quis se in vitae discrimen (in periculum) inferret Ci., se stantibus vobis (dat.) intulerunt L. so planili na ..., lucus, quo se persaepe inferebat L. je zahajal, se foribus V., se flammae Vell., se carinae, se penetralibus Val. Fl., se vallo Sil., equus se campo inf. V., se ipse inferebat Ci. je prihajal nenaprošen, se intulerant Etrusci L., inferens se ferociter hostis L., videri ignavum, ut se inferat Pl. kako koraka, ut magnifice infert sese Pl., adeo concitato inpetu inferrese, ut ... L.; metaf.: se alicui inferre siliti (vsiljevati) se komu, L., Gell., se inferre bahati se: Pl.; med.: inferuntur Galli in M. Fonteium Ci., in ignes medios equo illatus L., flumen mari Hadriatico infertur L., inferri in urbem L.; refl. pojem opisan: turbatis acriter pedem inferre coeperunt L., Cu. so planili na ..., qua iuvenis gressūs inferret V., hostibus gradum inferre L. korakati proti ..., pedem inf. in aedes Pl., nostro limine intulit pedes Pr. je prekoračil naš prag.

3. metaf.
a) račune vpisati, v račun vzeti, ((po)staviti), zaračuna(va)ti: Fl., falsas rationes inferre et in tabulas referre (vknjižiti) solent Ci., sumptum civibus Ci., pecuniam aerario Plin. iun., in rationes Icti. ali rationibus Col. rationibus inferri Suet. vračunan biti.
b) prispevati, v blagajno vplač(ev)ati: vicesimam Plin. iun., tributum alicui Col.
c) na mizo (po)staviti: Vulg., lancem, mensam secundam Plin.
č) (šege, običaje idr.) uvesti (uvajati), vpelja(va)ti: peregrinos mores Iuv., nefas Cu., inferri Cu. ženitve z barbari, studium in urbem Suet., Q.; od tod: Latio Dardaniam Sil.
d) (močna čustva, afekte) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti s čim: terrorem in exercitum Cu., terrorem vobis Ci., cui belli metus inferebatur Ci., alicui spem C., misericordiam Ci., moram ali cunctationem C. muditi ali obotavljati se, desperationem Iust.
e) (kaj slabega) komu prizade(va)ti, povzročiti (povzročati), storiti: hostibus inferre vulnera C. rane zadati (vsekati), vim patriae Ci. silo storiti domovini, nasilno nastopiti (nastopati) proti domovini, supplicia hostium urbibus Ci., optimis civibus periculum Ci. v nevarnost (pogibel, pogubo) spraviti (spravljati), alicui mortem Ci. ali necem Ci., Suet. zadati, mors iisdem inlata Ci., labem integris Ci., multis iniurias Ci., aliis crimen Ci. (ob)dolžiti, facinus in fortunas suas Ci., certamen alicui L. prepir začeti s kom, turpidines Ci. (o)sramotiti, stuprum Suet. oskruniti, morsus alicui O., Fl. gristi koga, cladem L. poraziti, metum, hostibus terrorem L., ictum venis T., mala in domūs N., litem in aliquem Ci. ali alicui Sen. ph. koga v pravdo zaplesti.
f) (v govoru kaj) navesti (navajati), omeniti (omenjati): in re severa delicatum inferre sermonem Ci., mentionem alicuius rei L., Cu. omeniti, causam C. kot vzrok navesti; prim.: lupus ... iurgii causam intulit Ph. je izvil prepir iz trte.
g) skleniti (sklepati), izvesti (izvajati), zaključiti, soditi iz česa: Q., aliud enim, quam cogebatur, illatum est Ci.

kábel¹ (-bla) m

1. elektr. cavo:
napeljati, speljati, polagati kabel impiantare, posare il cavo
poslati sporočilo po kablu trasmettere un messaggio via cavo
električni, telefonski kabel cavo elettrico, telefonico
nadzemni, pomorski kabel cavo aereo, sottomarino
koaksialni kabel cavo coassiale
armirani, goli kabel cavo armato, nudo
enožilni, dvožilni, trožilni kabel cavo unipolare, bipolare, tripolare
nizkonapetostni, visokonapetostni kabel cavo per bassa, alta tensione

2. (močna vrv iz zvitih jeklenih vrvi) cavo, cima

3. navt. (dolžinska mera) decimo di miglio marino

mentiō¹ -ōnis, f (prim. mēns, memini, moneō) omemba, omenitev, opomin, predhoden ali mimogreden, bežen nasvet, predlog, sprožitev, pobuda k čemu; s subjektnim gen.: plebis L.; z objektnim gen.: tui, civitatis Ci., in mentionem alicuius incĭdere Caecil. fr., Ci. slučajno omeniti koga, mentionem facere alicuius rei Ci., Q. ali de aliquā re, de aliquo Ci., N. omeniti (v misel vzeti) koga, kaj, govor usmeriti h komu (k čemu), besedo napeljati na koga, kaj, sprožiti kaj; v enakem pomenu tudi mentionem alicuius rei habere L., Vell. ali movere ali inferre, iacere Vell. ali inicere H. ali introducere Val. Max. ali mentionem de aliqua re agitare L., mentionem facere cum aliquo de aliquā re Pl. ali samo m. facere cum aliquo (sc. de re) Pl. omeniti komu kaj, v pogovor se zaplesti s kom o čem, (po)meniti se, sporazume(va)ti se s kom o čem; incĭdit mentio de uxoribus L. beseda je nanesla na soproge, na misel so jim prišle soproge, v pogovoru so se spomnili soprog; mentionem alicuius rei incohare L. začasno (za zdaj) omeniti (v misel vzeti) kaj, mentionem facere ali inferre, ut … Pl., L., si mentionem fecero de filiā, ut mihi despondeat Pl. če bom snubil hčer, mentionem inferre, quid eo die faciendum esset L. napeljati govor na to, kaj je treba storiti tega dne, secessionis mentiones ad vulgus militum occultis sermonibus serere L. (vojakom) prostakom pogosto na skrivaj govoriti; occ. (o konzulatu ali senatorju) mentionem facere in senatu Ci., Corn. idr. spregovoriti o čem, sprožiti kaj.

mettere^*

A) v. tr. (pres. metto)

1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
mettere qcn. dentro koga zapreti
mettere nel sacco pren. prevarati
mettere allegria razveseliti
mettere paura prestrašiti
mettere male izzvati razdor
mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
mettere insieme združiti
mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

2. posvetiti, posvečati:
mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

3. potrebovati, porabiti:
per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

4. obleči, oblačiti; obuti:
mettere il cappotto obleči plašč
mettere le scarpe obuti čevlje

5. dajati (iz sebe):
mettere lamenti ječati
mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
mettere cervello, giudizio spametovati se
mettere le ali pren. naglo napredovati

6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
mettiamo il caso che denimo, da

7. naložiti, nalagati:
mettere una tassa naložiti davek

8. spraviti, spravljati (v):
mettere in latino prevesti v latinščino
mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
mettere in versi dati v verze

9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
mettere agli atti dati ad akta
mettere al bando izgnati
mettere a confronto primerjati
mettere al corrente obvestiti
a ferro e fuoco opustošiti
mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
mettere al mondo roditi
mettere a morte usmrtiti
mettere a nudo odkriti, razgaliti
mettere a parte vključiti
mettere alla prova preizkusiti
mettere a segno natančno zadeti
mettere a tacere utišati
mettere a terra elektr. ozemljiti
mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
mettere in chiaro razčistiti
mettere in croce križati; pren., mučiti
mettere in fuga pognati v beg
mettere in giro razširiti
mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
mettere in vendita dati v prodajo

B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

1.
mettersi a tavola sesti za mizo
mettersi a letto leči
mettersi in cammino kreniti
mettersi in piedi vstati
mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

2. obleči, oblačiti (se):
mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

3. združiti se:
mettersi in società con qcn. združiti se s kom

4. kazati, pokazati (se):
si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
mettersi a giocare začeti igrati
mettersi a studiare začeti študirati

mill¹ [mil] samostalnik
mlin; tovarna, predilnica
zaničevalno "fabriciranje" (diplom)
sleng pretep

coffee mill kavni mlinček
cotton mill bombažna predilnica
paper mill papirnica (tovarna)
saw mill žaga (podjetje)
sugar mill sladkorna tovarna
wind-mill mlin na veter
spinning mill predilnica
the mills of God grind slowly božji mlini meljejo počasi
to draw water to one's mill napeljati vodo na svoj mlin
figurativno that is grist to his mill to je voda na njegov mlin
figurativno to go through the mill iti skozi trdo šolo, mnogo preživeti
figurativno to put s.o. through the mill komu kri puščati, preizkusiti koga
to have been through the mill mnogo pretrpeti

mlȉn m, mn. mlȉnovi
1. mlin: parni mlin; mlin na valjke; mlin za kavu; navratrti, navrnuti vodu na svoj mlin napeljati vodo na svoj mlin; navraćati, tjerati vodu na svoj mlin napeljevati
2. vrsta igre: dobro igrati mlin

mlín mill

mlín za kavo coffee grinder, coffee mill
mlín na paro, parni mlín steam mill
mlín na veter windmill
ročni mlín (za žito itd.) quern
valjčni mlín rolling mill
mlín za žito (moko) mill, flour mill
vodni mlín water-mill
mlín za rudo ore crusher
graditelj mlinov millwright
biti voda na mlín komu, za koga to be grist to someone's mill
vse to je voda na moj mlín (zame) (figurativno) this is all grist to my mill
gnati komu vodo na (njegov) mlín (figurativno) to pay into someone's hands
napeljati vodo na svoj mlín to draw water to one's mill, to operate to one's own advantage
boriti se proti mlínom na veter (figurativno) to fight windmills
božji mlíni meljejo počasi the mills of God grind slowly

mlín moulin moški spol , broyeur moški spol

parni (vodni, na veter) mlin moulin à vapeur (à eau ali hydraulique, à vent)
valjčni mlin moulin à cylindres
mlin za kavo (poper) moulin à café (à poivre); (ptičji želodec) gésier moški spol
boriti se proti mlinom na veter (figurativno) se battre contre des moulins à vent (ali contre des ennemis imaginaires)
to je voda na njegov mlin (figurativno) c'est de l'eau à son moulin
napeljati vodo na mlin koga apporter (ali faire venir) de l'eau au moulin de quelqu'un

mlín molino m

parni (vodni, na veter) mlin molino de vapor (de agua, de viento)
ročni mlin za kavo molinillo m de (ali para) café
valjčni mlin molino de cilindros
boriti se proti mlinom na veter (fig) luchar contra molinos de viento
to je voda na njegov mlin (fig) eso es agua para su molino, eso le viene muy a propósito
napeljati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino

moulin [mulɛ̃] masculin mlin; populaire (star) avtomobilski motor

moulin à eau, à vent, à café, à poivre mlin na vodo, na veter, za kavo, za poper
moulin à paroles (familier) brbrač, brbralo, čvekač
moulin à prières molitveni mlinček
moulin à viande stroj za drobljenje mesa
se battre contre des moulins à vent boriti se preti umišljenim, imaginarnim sovražnikom
jeter son bonnet par-dessus des moulins ne se brigati za govoričenje ljudi
faire venir l'eau à son moulin napeljati vodo na svoj mlin, delati za svoj žep
faire venir l'eau au moulin de quelqu'un pomagati komu k čemu, priskrbeti mu kaj
on ne peut être à la fois au four et au moulin ne moreš biti na dveh krajih, povsod hkrati
on entre ici comme dans un moulin vsakdo lahko vstopi tukaj

napeljávati (-am) imperf. glej napeljati | napeljevati

napeljeváti (-újem) imperf. glej napeljati | napeljevati

pogovor¹ [ô] moški spol (-a …)

1. das Gespräch; na televiziji, na radiu: die Gesprächsrunde; (diskusija) die Diskussion, die Auseinandersetzung; -gespräch (delovni Arbeitsgespräch, informacijski Informationsgespräch, med štirimi očmi Vieraugengespräch, na vrhu Spitzengespräch, pri mizi Tischgespräch, s kandidatom za zaposlitev Einstellungsgespräch, v družini Familiengespräch, s kupcem Verkaufsgespräch, poprejšnji Vorgespräch, zasebni Privatgespräch, zaključni [Abschlußgespräch] Abschlussgespräch)
… pogovora Gesprächs-
(drobci Gesprächsfetzen množina, predmet der Gesprächsgegenstand, snov der Gesprächsstoff, tema das Gesprächsthema, trajanje die Gesprächsdauer, udeleženec der Gesprächsteilnehmer, vodenje die Gesprächsführung)
v obliki pogovora in Gesprächsform
v pogovoru (mimogrede) gesprächsweise
podlaga za pogovor die Gesprächsgrundlage
pripravljenost za pogovor die Gesprächsbereitschaft, Diskussionsbereitschaft
pripravljen za pogovor gesprächsbereit, diskussionsbereit
snov za pogovor der Gesprächsstoff
začeti pogovor s kom mit (jemandem) ins Gespräch kommen
napeljati pogovor na X X ins Gespräch bringen, die Rede auf X bringen, das Gespräch auf X bringen

2. (konverzacija) die Unterhaltung

3.
resen pogovor za razčiščenje zadev: die Aussprache

4. (razgovor) die Unterredung

5. v zaporu:
prostor za pogovore der Kontaktraum
čas za pogovor die Sprechzeit
|
skakati v pogovor dazwischenreden
začeti pogovor o zu sprechen kommen auf (o čem drugem auf etwas anderes zu sprechen kommen)
biti pripravljen na pogovor glede cene, pogojev: mit sich reden lassen

pogóvor conversation; talk, talking; discourse; discussion; (kramljanje) chat, chatting; (v dvoje) dialogue; (s samim seboj) soliloquy, monologue; colloquy; (pri mizi) table talk; (o nepomembnih stvareh) small talk, everyday talk; (le o svoji stroki) shop, ZDA shoptalk; (med štirimi očmi) a talk in private

telefonski pogóvor call
nujen (telefonski) pogóvor emergency (ali priority) call
predmet pogóvora subject of conversation, subject under discussion
ona je predmet pogóvora vsega mesta she is the talk of the whole town
biti v pogóvoru s kom to be in conversation with someone
napeljati pogóvor na kak predmet to introduce a subject
menjati predmet pogóvora to change the subject, to turn the conversation round (to another topic)
opustiti pogóvor o kakem predmetu to let the subject drop
pustimo pogóvor o tem! let's drop the subject!
pridružiti se pogóvoru to join in a (ali the) conversation
prekiniti svoj pogóvor to stop talking, to break off
stopiti v pogóvor, začeti pogóvor s kom to get, to enter into conversation with someone
podaljšati telefonski pogóvor (čez tri minute) to extend a call (beyond three minutes)
prijaviti telefonski pogóvor to book a call
spustiti se v pogóvor s kom, zaplesti koga v pogóvor to engage someone in conversation
udeležiti se pogóvora to take part in a conversation, to follow a conversation
vzdrževati pogóvor (figurativno) to keep the ball rolling

pogóvor conversation ženski spol , entretien moški spol , colloque moški spol , dialogue moški spol , causerie ženski spol

pogovor zastaja la conversation languit
diplomatski, tajni pogovori conversations ženski spol množine diplomatiques, secrètes
krajevni telefonski pogovor communication ženski spol (ali conversation) locale (ali urbaine)
malce opolzek pogovor conversation légère
mednarodni telefonski pogovor conversation internationale (ali avec l'étranger)
telefonski pogovor conversation téléphonique (ali par téléphone), communication (ali appel moški spol) téléphonique
imeti pogovor s kom avoir une conversation (ali un entretien) avec quelqu'un, converser, s'entretenir avec quelqu'un
menjati temo pogovora changer de conversation, figurativno rompre les chiens
napeljati pogovor na kaj amener la conversation sur quelque chose
navezati pogovor s kom lier conversation avec quelqu'un
pretrgati pogovor couper court
spustiti se v pogovor s kom, stopiti s kom v pogovor entrer en conversation avec quelqu'un
začeti pogovor entamer (ali engager) une conversation

pogóvor conversación f ; coloquio m ; plática f

telefonski pogovor conversación telefónica
spustiti se v pogovor s kom entablar conversación con alg
napeljati pogovor na neko zadevo llevar la conversación hacia un asunto
pogovor se vrti okoli ... la conversación trata sobre...

razgóvor conversation ženski spol , entretien moški spol , colloque moški spol , dialogue moški spol ; conférence ženski spol ; pourparlers moški spol množine

v razgovoru (tout) en conversant
omeniti kaj v razgovoru mentionner quelque chose au cours d'une conversation
razgovor pri mizi propos moški spol množine de table
imeti razgovor s kom avoir un entretien avec quelqu'un, converser, s'entretenir avec quelqu'un
spustiti se v razgovor s kom lier conversation avec quelqu'un, engager (ali entamer) la conversation avec quelqu'un
napeljati razgovor na kaj amener la conversation sur quelque chose

razgóvor conversación f ; coloquio m ; conferencia f ; entrevista f ; diálogo m ; (kramljanje) charla f

razgovor za mizo conversación de mesa
imeti razgovor s kom conversar (ali sostener una conversación) con alg
napeljati razgovor na llevar la conversación hacia un asunto
razgovor se vrti okoli ... la conversación trata sobre...
spustiti se v razgovor s kom entablar conversación con alg

sled¹ [é] ženski spol (-i …)

1. die Spur (koles Wagenspur, Reifenspur, krvi Blutspur, solza Tränenspur, vlečenega predmeta Schleifspur, vstopa/vstopna Einfahrt(s)spur, spusta Abfahrt(s)spur, svetla Lichtspur, zavorna Bremsspur, Radierspur, zvočna Tonspur); po kateri se sledi: die Fährte, lovstvo die Witterung, krvava: Scheißfährte
vroča sled heiße Spur
sled ptic das Geläufe
umetna sled lovstvo die Schleppe
spraviti/napeljati na sled auf die Spur bringen
priti na sled čemu auf (etwas) kommen, komu (jemandem) auf die Schliche kommen
zvabiti na napačno sled auf die falsche Fährte locken
biti na sledi čemu: (einer Sache) auf der Spur sein

2. pritiska, prijema, davljenja na koži ipd.: das Mal ( Würgemal)

3. (samo sled, kanček) eine Spur
dokaz sledi der Spurennachweis
da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur