Franja

amends [əméndz] samostalnik
množina odškodnina; zadoščenje

to make amends for nadomestiti, poravnati kaj; figurativno opravičiti se

analogue [-lɔg] adjectif analogen, podoben, soroden, ustrezen; masculin podobna, ustrezna stvar ali oseba

remplacer un mot par un autre mot de sens analogue nadomestiti besedo z drugo besedo podobnega pomena
ce terme n'a pas d'analogue en français tej besedi ne ustreza nobena beseda v francoščini

compensation [kɔmpenséišən] samostalnik
odškodnina, nadomestilo, nadomestek; plača, mezda
ameriško nagrada
tehnično kompenzacija, izravnava

as a (ali by way of, in) compensation za odškodnino
to make compensation for nadomestiti, poplačati kaj

corrigō -ere -rēxī -rēctum (cum in regere)

1. (v)zravna(va)ti, naravna(va)ti, uravna(va)ti, na pravi tir spraviti (spravljati): catenas Ca., pampinos teneros, uti recte spectent Ca., lectum triclinii, quem imparem posuerunt Varr., detorta hastilia Sen. ph., pedamenta declinata Col., puerorum depravata crura Varr., aliquem (= alicui artūs ali membra) Varr., alicui digitum corrigere non posse Plin., c. cutem in facie Plin., malas labentes Suet., cerae correctae O. spet zglajene, c. aciem nostram a Volscis inclinatam Val. Max., cursum (classis) L. po pravi poti zaviti (z ladjevjem); preg.: c. curva Sen. ph. (Apocol.), Plin. iun. vse gore zravnati moči.

2. pren.
a) popraviti (popravljati), poravna(va)ti, izboljš(ev)ati, poboljš(ev)ati, spremeniti (spreminjati), odpraviti (odpravljati): Pl., Ter., Petr., Plin. iun. idr., suam consuetudinem, si mala est Varr., mores aliorum Ci., vel corrumpere mores civitatis vel corrigere Ci., emendare vitia corrigereque mores Q., c. testamenta virorum Ci., fabulas Aeschyli Q., quod mendum ista litura correxit? Ci., perpauca mutans, sed ita, ut ea, quae corrigere vult, mihi quidem depravare videatur Ci., corrigeres haec (to nasilje) postea Ci., c. delicta S., flagitium L., peccatum Ps.-Q., vitium Q., errorem Suet., acceptam in Illyrico ignominiam L., quidquid corrigere est nefas H., c. sua vota O. kaj boljšega si želeti, moram cursu O. zamudo dohiteti, nadomestiti, maciem corporis Plin.; v pass.: hac rogatione non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., pueri facillime corriguntur in discendo, cum vitia imitantur emendandi causā magistri Ci., ancipitis fortuna temporis maturā virtute correcta Vell.; refl. poboljšati se (poseb. nravno): si populus perperam est consuetus (namreč kar se tiče govorice), corrigere se ipsum (debet) Varr., non modo superiores, sed etiam se ipse correxerat (namreč glede na ritem govora) Ci., tu ut umquam te corrigas? (namreč nravno) Ci., iam te ipse monuisti, iam correxisti (sc. te)? Sen. ph.; o govorniku, ki uporablja govorno podobo, imenovano correctio: cum corrigimus nosmet ipsos quasi reprehendentes Ci.
b) (osebe) poučiti (poučevati), (po)svariti, (po)karati: corrigendus potius quam leviter inflectendus videtur Ci., ipsā re corrigi S. spremeniti (poučiti) se dati, corrigi et emendari castigatione hac L., obiurgatione corrigi Q. — Od tod adj. pt. pf. corrēctus 3 poboljšan: nihil officiunt peccata vetera correcto Lact., attentior fiat correctiorque Gell. boljši, correctior disciplina Front.

deficiency [difíšənsi] samostalnik
nezadostnost, pomanjkanje; primanjkljaj, deficit, zguba

medicina deficiency disease avitaminoza, nedohranjenost
to make good (ali up for) a deficiency pokriti zgubo
to supply a deficiency nadomestiti primanjkljaj
mornarica deficiency of a ship's cargo havarija
to act in deficiency of the law protizakonito postopati

imitor -ārī -ātus sum (gl. aemulus)

1. s posnemanjem predočiti (predočevati), — upodobiti (upodabljati), — prikaz(ov)ati, — narediti, — storiti: faber imitabitur aere capillos H., luctum penicillo (s čopičem) im. Ci.; od tod pesn.: flammas imitans pyropus O. ognju podoben, cornua lunam imitata O. podobni mesecu, ferrum sudibus i. V. nadomestiti, pocula vitea acidis sorbis i. V. iz jerebike (= jerebikovih jagod) pripravljati vinu podobno pijačo, humor potest imitari sudorem Ci. podobna biti, imitantes omnia picae O. oponašajoče srake, difficile est imitari gaudia falsa Tib. kazati; od tod: scribere mimos imitantes turpia O. (igre, ki slikajo sramotno življenje), putre solum imitamur arando V. z oranjem rahljamo zemljo (tako da postane podobna zrahljani).

2. (v ravnanju) posnemati, ponarediti (ponarejati): N., Plin., Eutr. idr. domesticum te habere dixisti exemplum ad imitandum Ci., neque iam deerunt, qui imitari velint Ci.; z obj.: se in re improbissima voluisse M. Antonium imitari Ci., chirographum i. Ci., haec imitemini, per deos immortales Ci., credidi eum, qui orationem bonorum imitaretur, facta quoque imitaturum Ci., opera ardua imitatu Val. Max., i. improbitatem, severitatem, virtutem Ci., i. voltu maestitiam T. hliniti; v nominalnih obl. v pass. pomenu: hoc sunt imitandi H. v tem jih je treba posnemati, imitata (et efficta) simulacra Ci., imitata voluptas O., affectus ficti et imitati Q.

izgúba loss; waste; (v boju) casualties pl; (finančna) loss

izgúba energije a loss of energy
izgúba električnega toka a leakage of current
nadomestljiva izgúba reparable loss
popolna izgúba dead loss
izgúbe na mrtvih in ranjenih vojska the losses in killed and wounded
seznam izgúb vojska casualty list
sem na izgúbi pri tem this leaves me out of pocket (ali with a loss)
to je čista izgúba časa it's a sheer waste of time
smo 5.000 SIT na izgúbi we are 5,000 tolars worse off
delati z izgúbo to operate at a loss
nadomestiti izgúbo to repair, to make up a loss
kompenzirati izgúbo to make up a loss
imeti težke izgúbe vojska to sustain, to suffer heavy casualties (ali losses)
plačati (nositi) izgúbo to stand a loss
prizadejati komu izgúbo to inflict a loss on someone
ne more preboleti svoje izgúbe he cannot get over his loss
preprečiti izgúbo pare to prevent a waste of steam
biti zavezan za povrnitev (plačilo) izgúbe to be liable for a loss
zmanjšati izgúbo to cut a loss
prodati z izgúbo to sell at a loss (ali at a sacrifice)
izgúba izmodrí človeka we learn by (bitter) experience

lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
au lieu de namesto
au lieu que namesto da, medtem ko
en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
lieu commun banalnost, trivialnost
lieu de naissance rojstni kraj
lieu de travail delovno mesto
lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
lieu du domicile kraj stalnega bivališča
lieu de pélerinage božja pot
lieu de la scène prizorišče
lieu de rassemblement zbirališče
lieu du supplice morišče
lieu touristique turističen kraj
lieu de départ odhodni kraj
lieu de destination namenilni kraj
en lieu de sûreté na varnem
lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
en tous lieux vsepovsod
en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
sur les lieux na mestu
se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
avoir lieu vršiti se, goditi se
avoir lieu de imeti povod za
n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
s'il y a lieu če bo treba
il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
donner lieu dati povod, povzročiti
donner lieu de upravičevati, dovoljevati
ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
tenir lieu de nadomestiti

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

nadoknadi|ti (-m) zamujeno, izgubljeno: wettmachen, gutmachen; (nadomestiti) einholen, hereinholen, neopravljeno delo: nachholen; pri hoji, vožnji: aufholen

nadomest|ek [é] moški spol (-ka …) der Ersatz; snov: der Ersatzstoff, das Ersatzmittel, der Austauschstoff (jajčni Eiaustauschstoff); kos, nadomestni del: das Ersatzstück
kavni nadomestek der Kaffee-Ersatz, das Kaffee-Ersatzmittel
krvni nadomestek der Blutersatz
dati nadomestek (nadomestiti) Ersatz stellen

nadoméščati (-am) imperf. glej nadomestiti | nadomeščati

perdu, e [pɛrdü] adjectif izgubljen; zatopljen (v misli); oddaljen, zakoten, samoten; izumrl, izgintil; masculin izgubljenec

à corps perdu silovito, slepo, ognjevito
à coup perdu na slepo
perdu de dettes prezadolžen
perdu de réputation na slabem glasu
fille féminin perdue izgubljenka, prostitutka
heures féminin pluriel perdues proste, brezdelne ure
objets masculin pluriel perdus izgubljeni predmeti
peine féminin perdue izgubljen trud, trud zaman
puits masculin perdu zelo globok vodnjak
à temps perdu v prostem, brezdelnem času
village masculin perdu dans les Alpes zakotna vas v Alpah
il n'y a rien de perdu nič (še) ni izgubljenega
courir, crier comme un perdu teči, kričati na vso moč (kot obseden)
ce qui est différé n'est pas perdu preloženo ni izgubljeno (opuščeno)
pour un perdu deux (de) retrouvés za enega izgubljenega, dva nova (se reče o osebi, ki jo je po našem mnenju lahko nadomestiti)

popráviti to repair; (hišo) to do up; (čevlje, stroj itd.) to mend; to set right, to overhaul; (ladjo) to refit; (izboljšati) to improve; (napake) to correct, to put right, to rectify; to recondition; (sliko) to touch up; (zakrpati) to mend, to patch, to refit, to botch, to darn; (zdravje) to restore; (zakon) to amend; (figurativno, krivico itd.) to repair, to remedy, to redress, to make amends for, (povzročeno škodo) to make good, to compensate

popráviti napako, instrument to rectify an error, to repair an instrument
popráviti krivico to repair a wrong, to make good an injury
popráviti (nadomestiti) izgubo to repair a loss
vedno kaj popravlja pri svojem avtu he is always tinkering at his car
popravil je svoje mladostne napake he has atoned for his youthful misdeeds
popráviti se to improve, to better oneself, to grow better, to reform; (razmere) to take a turn for the better; (zdravstveno) to mend, to be on the mend, to recover, to come round, to be restored
to se ne da popráviti this is past mending
bolnik se je popravil the patient has improved (ali has recovered)
vreme se je popravilo the weather has improved
upam, da se bo popravil v bodoče I hope he will do better (ali will improve) for the future
popráviti posledice to redress the consequences

primanjkljáj deficit; deficiency; shortage

pokriti primanjkljáj to make good (ali to make up for) a deficit
v blagajni je 200 SIT primanjkljája there is a shortage of 200 tolars in cash
nadomestiti primanjkljáj to make up a deficiency
imeti 8 SIT primanjkljája to be 8 tolars short
obračun kaže 8 SIT primanjkljája the balance shows a deficit of 8 tolars

računalniška animacija stalna zveza
1. (o dejavnosti) ▸ számítógépes animáció, számítógépes animálás
Risanje z roko je poseben užitek, tega računalniška animacija ne more nadomestiti. ▸ A kézzel való rajzolás különleges élvezet, amelyet a számítógépes animáció nem tud helyettesíteni.

2. (o izdelku) ▸ számítógépes animáció
V Virtualnem muzeju pa si bomo ogledali računalniško animacijo srednjeveškega gradu. ▸ A Virtuális Múzeumban pedig megtekintjük egy középkori vár számítógépes animációját.

recoverable [rikʌ́vərəbl] pridevnik
ki se more zopet (nazaj) dobiti (izterjati, nadomestiti, rešiti, ozdraviti, tehnično regenerirati)
ozdravljiv, popravljiv

récupérable [reküperabl] adjectif, juridique izterljiv; še uporaben

créance féminin récupérable izterljiv dolg
ferraille féminin récupérable še uporabno staro železo
heures féminin pluriel de travail récupérables delovne ure, ki se dajo nadomestiti

reparar popraviti; odpomoči, izboljšati; odškodovati; pomišljati si, obotavljati se

reparar un daño popraviti (nadomestiti) škodo
reparar una pérdida poravnati izgubo
reparar en a/c pazljivo nekaj opazovati, opaziti, ozirati se na
reparar en pelillos (fig) spotikati se ob malenkostih
no reparar en ne se pomišljati za
no reparar en sacrificios nobene žrtve se ne ustrašiti
repararse spomniti se, domisliti se, zavedati se; obvladati se; oskrbeti se (z); Am vzpenjati se (konj); na oviro naleteti

restitution [restitjú:šən] samostalnik
restitucija, obnovitev, vzpostavitev (pravic itd.), vrnitev v staro stanje ali na staro mesto; povrnitev, povračilo; odškodnina, reparacija, nadomestilo, kompenzacija
fizika nagnjenost k zavzetju prvotne oblike ali položaja

to make restitution vrniti, nadoknaditi, nadomestiti, kompenzirati, odškodovati