Franja

lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

el buen lado prava stran (blaga)
lado flaco (débil) slaba stran
dar de lado a uno komu hrbet obrniti
dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
echar por otro lado drugo pot ubrati
hacer lado prostor napraviti
hacerse a un lado na stran stopiti
ir lado a lado vštric iti
voy a su lado grem k njemu
mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
al lado zraven
a un lado v (na) stran, ob strani
¡bromas a un lado! šalo vstran!
al lado de a/c zraven, ob
al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de mi lado na moji strani
del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
de uno y de otro lado z obeh strani
tacones de medio lado pošvedrane pete
por este lado v tem pogledu
por otro lado na drugi strani, nasprotno
todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
tener buenos lados imeti dobre pomagače
por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani

lasciare

A) v. tr. (pres. lascio)

1. pustiti, puščati

2. zapustiti, zapuščati:
lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
lasciare la pelle umreti
lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
lasciarci una gamba izgubiti nogo

3. imenovati:
lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno

4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi

5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
lasciamo gli scherzi! šalo na stran!

6. prepustiti, prepuščati

7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
lasciare perdere ne meniti se
lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
lasciamo stare! dovolj o tem
lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln

B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se

libīdō (stlat. lubīdō) -inis, f (libet, lubet)

1. hlepenje, pohlep, želja, poželenje, mik, sla po čem, do česa, volja: ubi libido veniet nauseae Ca., quod cuique libido venerit Lucr., l. voluptatum Ci. poželenje po nasladah, cum sit hoc naturā commune animantium, ut habeant libidinem procreandi Ci., quamquam ipsa iracundia libidinis est pars; sic enim definitur iracundia: ulciscendi libido Ci., iuventus … in decoris armis et militaribus equis … lubidinem habebant S. mladino je mikalo lično orožje, tanta lubido cum Mario eundi plerosque invaserat S. tolikšna želja je obšla, nisi forte quem inhonesta et perniciosa lubido tenet potentiae paucorum decus atque libertatem suam gratificari S., ex libidine sanguinis T. krvoželjnost, krvoločnost, adulandi, assentandi T. slepo nagnjenje, aliquem libido urinae lacessit Gell. kdo mora mokriti (scati), koga tišči na stran; pesn. z inf.: est lubido orationem audire Pl., hunc inridere lenonem lubidost Pl., si sit peccasse libido O.

2. napačno, polteno poželenje, (poltena, čutna) želja, (poltena, čutna) sla, (poltena, čutna) slast, naslada (tudi v pl.): poltenost, pohlep(nost), poželjivost, pohota, pohotnost, nasladnost, čutnost, sladostrastje, razkošnost, razbrzdanost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, (pre)drznost, nezmernost, nemoralnost, objestnost, samopašnost, samovolja: ut accendatur tua lubido Ter., libidine incensus Ci., lubidine accendi S., non libidinis causā libertinam duxit uxorem Ci. iz poltenosti, nullum signum libidinis N. pohlepa po nasladnosti, Sex. Tarquinium mala libido Lucretiae per vim stuprandae capit L. zla želja, zlobna sla (strast), libidinem muliebrem finire L. omejiti žensko samopašnost, libidinis in mares pronioris Suet.; poseb. pederastija, nečisto dečkoljubje (gr. παιδεραστία): puer emptus libidinis causā Ci.; (o živalih) = gonjenje, pojanje, poja, pojalica, ježalica: et in mare et in femina commiscendorum corporum mirae libidines Ci., ultima parte hiemis concitantibus libidinem cibis utriusque sexus accendenda venus est Col., equorum libido adhinniens Hier.; meton. pohotna, nemoralna, opolzka prikazovanja (prikazi, predstavitve) upodabljajočih umetnosti, opolzkosti: quis non frangeret eorum libidines, nisi illi ipsi, qui eas frangere deberent, cupiditatis eiusdem tenerentur? Ci., in poculis libidines caelare iuvit Plin., pinxit et minoribus tabellis libidines Plin.

3. svojevoljnost, samovolja, samovoljnost, samohotnost, (dobra ali slaba) volja, trma, „muha“: iudicum Ci., nimia l. suffragandi Ci., lex erat libido tua Ci., muliebrem libidinem comprimere Ci. trmo ženske, ratio, quae in libidinem venit Ci. ki se komu zahoče, idcircone … nobilitas … rem publicam recuperavit, ut ad libidinem suam liberti servulique nobilium bona vexare possent? Ci. ali instruitur acies ad libidinem militum L. zgolj po (samo)volji, tako tudi: ea (sc. fortuna) cunctas res ex lubidine magis quam ex vero celebrat obscuratque S. bolj po samovolji, samovoljno; v enakem pomenu tudi samo: libidine Ci.

mal

1. krat; 5 mal so groß 5 krat večji

2. enkrat; mal müssen morati/iti na stran; nun mal pač

3. no; komm mal her! pridi no sem!; sag mal reci no; Moment mal! samo trenutek!

malénkost (-i) f

1. pochezza, piccolezza, nonnulla, cosa da poco:
pritoževati se za vsako malenkost lagnarsi per ogni nonnulla
(v povedni rabi) 'Hvala za knjigo!' 'Oh, malenkost!' 'Grazie del libro!' 'Non c'è di che!' 'Si figuri!'
vse to opraviti v enem dnevu ni malenkost fare tutto questo in un giorno non è cosa da poco

2. pren. inezia, minuzia, bagatella; cosetta; bazzecola, carabattola:
vsakokrat prinese otrokom kako malenkost ogni volta porta qualche cosetta ai bambini

3. pog. (zelo majhna količina) una cosetta, un tantino, un po':
stopi malenkost na stran per cortesia, spostati un tantino

4. šalj.
moja malenkost il sottoscritto, la mia modesta persona

manche² [mɑ̃š] masculin držaj, ročaj, toporišče; populaire šef, stari

manche à balai držaj pri metli; figuré dolgin
manche de bêche, de hache, de marteau držaj pri lopati, sekiri, kladivu
manche de rateau grebljišče
manche de violon vrat pri goslih
manche de fouet bičevnik
branler au, dans le manche (figuré) majavo stati, ne sedeti trdno v sedlu; biti nesiguren, neodločen
jeter le manche après la cognée zagnati puško v koruzo
se mettre du côté du manche postaviti se na stran močnejšega, potegniti z močnejšim
tomber sur un manche (populaire) naleteti na zapreko, na težavo

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.

mettre* [mɛtrə] verbe transitif položiti, postaviti, dejati; vtakniti; obleči (un vêtement, ses gants obleko, rokavice); natakniti (ses lunettes si očala); spraviti; napisati (une adresse naslov); rabiti

la viande a mis longtemps à cuire meso je rabilo precej časa, da se je skuhalo
se mettre začeti (à travailler delati)
s'y mettre lotiti se (dela)
(sport) ils leur ont mis 5 buts à 0 pet golov so jim zabili
le mettre à quelqu'un (familier) koga imeti za norca, norčevati se iz koga
n'avoir rien à se mettre, à se mettre sous la dent ne imeti česa obleči, za pod zob
ne savoir où se mettre ne vedeti, kam bi se dejali
se mettre à l'abri poiskati zavetje, zavarovati se (de pred)
se mettre d'accord zediniti se, sporazumeti se
se mettre à l'aise udobno si narediti
mettre en apprentissage dati v uk
se mettre après quelqu'un nobenega miru komu ne dati
mettre aux arrêts aretirati
se mettre en avant zriniti se naprej
mettre au ban (figuré) izobčiti koga (kot brezpravnega)
mettre à bas podreti
mettre bas odložiti, sleči (obleko), militaire položiti (orožje); skotiti (mladiče); odvreči rogovje (o jelenu)
mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un metati komu polena pod noge
se mettre au beau zjasniti se (vreme)
se mettre à la besogne lotiti se dela, spraviti se na delo
se mettre bien ne živeti slabo
mettre on boîte (familier) nagajati
mettre un bouchon à quelqu'un zamašiti komu usta
mettre à bout gnati do skrajnosti, do kraja
mettre les bouts, les bâtons (populaire) oditi
mettre en bouteilles ustekleničiti, figuré dobro shraniti
mettre en branle spraviti v gibanje
mettre en cause (figuré) dvomiti, sumiti
mettre quelqu'un hors de cause ustaviti postopek proti komu
se mettre la ceinture (figuré) pas si zadrgniti
mettre à la charge de quelqu'un obremeniti koga
mettre la charrue devant les bœufs napačno začeti, se lotiti
se mettre en chemise vse sleči razen srajce
mettre en, hors circuit vključiti, izključiti (tok)
mettre au clair razčistiti
mettre en code (automobilisme) zastreti (luči)
se mettre en colère razjeziti, ujeziti se
mettre le comble à quelque chose (figuré) postaviti, položiti krono, kronati kaj
mettre en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) zvezati
mettre en compte vstaviti v račun, vračunati
mettre au concours razpisati (mesto)
mettre à contribution obdavčiti
mettre de côté dati ob, na stran; varčevati
mettre quelqu'un au courant sproti poročati komu, ga obveščati
se mettre au courant d'un travail vživeti se v delo
se mettre debout vstati
mettre dedans (familier) opehariti, speljati na led, oslepariti
se mettre dedans (figuré) iti na led
mettre quelqu'un dehors postaviti koga pred vrata
mettre au désespoir spraviti koga v obup
se mettre au-dessus de quelque chose ne gledati na kaj, iti preko česa
se mettre devant stopiti naprej
se mettre en devoir (de faire quelque chose) smatrati za svojo dolžnost (da kaj napravimo)
se mettre au diapason de quelque chose vživeti se v kaj
mettre à la disposition de quelqu'un dati na voljo komu
mettre le doigt dessus pravilno, dobro pogoditi
se mettre le doigt dans l'œil urezati se, zelo se zmotiti
mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj
se mettre dans de beaux draps spraviti se, zabresti v težaven položaj
se mettre à l'eau iti v vodo, kopati se
mettre de l'eau dans son vin (figuré) postati manj zahteven
mettre à l'école dati v šolo
se mettre à l'écoute poslušati (radio)
mettre par écrit spraviti, dati na papir, napisati
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
mettre en émoi razburiti
mettre à l'enchère, aux enchères dati na dražbo
se mettre bien, mal ensemble dobro, slabo se razumeti
se mettre dans tous les états pošteno se razburiti
mettre à l'épreuve preizkusiti, dati, postaviti na preskušnjo
mettre en évidence poudariti
mettre au fait obvestiti, poučiti (de o)
mettre au feu zažgati (à quelque chose kaj), povzročiti požar
mettre à fin privesti do konca
mettre fin à quelque chose narediti čemu konec
se mettre en frais nakopati si stroške
mettre un frein à quelqu'un, à quelque chose brzdati koga, zavirati kaj
mettre en fuite pognati v beg
mettre en gage zastaviti
mettre en garde contre (po)svariti pred
se mettre en garde čuvati se, paziti se (contre quelque chose česa)
se mettre à genoux poklekniti
se mettre en grève začeti stavko, začeti stavkati
(se) mettre au hasard izpostaviti (se) (de quelque chose čemu)
mettre haut (figuré) povzdigniti v nebo
mettre à l'heure naravnati (uro)
mettre trois heures (à faire quelque chose ) (po)rabiti tri ure (da smo kaj naredili, da naredimo)
mettre quelqu'un hors de lui, de ses gonds razkačiti koga
mettre de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
mettre à jour spraviti na tekoče, napraviti ažurno
mettre au jour spraviti na dan
mettre en jugement, en justice postaviti, spraviti pred sodišče
mettre en liberté spustiti na svobodo
mettre en ligne (militaire) postaviti v bojno črto
mettre en ligne de compte upoštevati
se mettre au lit leči v posteljo
mettre la main à quelqu'un položiti roko na koga
mettre la main sur quelque chose zaseči kaj
mettre la dernière main sur quelque chose dokončati kaj
mettre la main au feu položiti roko v ogenj (pour za)
mettre la main à la pâte (sam) prijeti za, lotiti se (dela)
se mettre mal slabo se obláčiti
mettre en marche, en mouvement spraviti v tek, v gibanje
mettre quelqu'un à même pomagati komu (de k), omogočiti komu
mettre à la mer spustiti, poriniti v morje (ladjo, čoln)
se mettre en mesure podvzeti ukrepe
mettre à la mode spraviti v modo
mettre quelqu'un de moitié (commerce) dati komu polovično udeležbo
mettre au monde roditi
mettre à mort vzeti življenje, usmrtiti
mettre au mur postaviti ob zid, ustreliti
mettre en musique uglasbiti
mettre quelqu'un au pied du mur komu nobenega izhoda ne pustiti
y mettre du mystère biti skrivnosten
mettre à néant (juridique) razveljaviti, zavreči, zavrniti
mettre (un brouillon) au net prepisati (koncept) na čisto
mettre dans le noir zadeti v črno
mettre à nu razgaliti
mettre tous les œufs dans un panier (figuré) staviti vse na eno karto
mettre en œuvre izkoriščati, uporabljati; izvršiti
mettre tout en œuvre napeti vse strune, uporabiti vsa sredstva
se mettre à l'œuvre iti na delo, lotiti se dela
mettre en ordre, mettre (bon) ordre à quelque chose spraviti kaj v red
mettre sur la paille spraviti na beraško palico
mettre à part dati ob, na stran; izločiti
se mettre de la partie pridružiti se, udeležiti se, sodelovati
mettre sur le pavé postaviti (uslužbenca) na cesto
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se v kožo, na položaj kake osebe
se mettre en peine potruditi se (de za)
mettre en pension upokojiti
mettre en perce odčepiti (sod), nastaviti (pivo)
mettre en pièces razkosati, zdrobiti
mettre en pièces détachées razstaviti
mettre à pied odpustiti (iz službe), odstaviti, odstraniti s službenega mesta
mettre sur pied postaviti, spraviti na noge, pokonci
mettre sur une fausse piste spraviti na napačno sled
se mettre à la place de quelqu'un postaviti se v položaj kake osebe
y mettre plein les gas (automobilisme) dati poln plin
mettre au point urediti, razjasniti, pojasniti (stvar) naravnati (napravo)
mettre les points sur les i biti zelo natančen in vesten
mettre quelqu'un à la porte vreči koga skozi vrata
se mettre à la portée de quelqu'un prilagoditi se komu, ravnati se po kom
mettre à la poste oddati (pismo) na pošti
mettre en pratique prestaviti, postaviti v prakso
mettre en présence kontrolirati
mettre en prison vtakniti v ječo, v zapor
mettre à prix razpisati nagrado (quelque chose za kaj)
mettre à profit izkoristiti
se mettre sur son quant à soi biti zelo rezerviran, delati se zelo važnega
se mettre en quatre vse narediti, vse sile napeti (pour za)
mettre en question dvomiti, sumiti (quelque chose o čem)
se mettre en quête začeti iskati
mettre à la raison spraviti k pameti
se mettre à la raison pomiriti se in premisliti
se mettre en rapport, en communication stopiti v zvezo (avec quelqu'un s kom)
mettre au rebut odvreči; vreči v koš
se mettre en règle avec quelqu'un poravnati se, pomiriti se s kom
mettre à la retraite upokojiti
se mettre en roule kreniti na pot, odriniti
mettre à, dans la rue postaviti na ulico (najemnika)
mettre sous scellés zapečatiti
mettre à la scène (théàt) postaviti na oder, uprizoriti
mettre en scène inscenirati, uprizoriti
se mettre en scène postaviti se v pozo, pritegniti poglede
se mettre sur son séant sesti pokonci, zravnati se v postelji
mettre à sec (p)osušiti; izčrpati (tudi figuré)
se mettre à sec (figuré) osušiti se, porabiti ves svoj denar
mettre quelqu'un sur la sellette (figuré) vzeti koga v roke
mettre sens dessus dessous postaviti vse na glavo
mettre hors de service izločiti iz obrat(ovanj)a
(y) mettre du sien prispevati svoj del
mettre en supplice dati na natezalnico (tudi figuré)
mettre sur quelqu'un (figuré) več ponuditi kot kdo drug
mettre quelque chose sur soi vzeti kaj nase; péjoratif obesiti nase (nakit, obleko)
mettre la table, le couvert pogrniti mizo
se mettre à table sesti k obedu; argot priznati; ovaditi
mettre sur le tapis spraviti na tapeto
mettre un terme à quelque chose napraviti čemu konec, ustaviti kaj
mettre à terre postaviti, položiti na tla; marine izkrcati
él radio ozemljiti
se mettre à la tête postaviti se na čelo
se mettre quelque chose en tête, en fantaisie vbiti si kaj v glavo
se mettre en toilette lepo se obleči
mettre le tout pour le tout energično nastopiti, izsiliti odločitev
se mettre en train vstopiti v vlak
se mettre au travail lotiti se dela
se mettre sur son trente-et-un (familier) obleči lepo, svečano obleko
se mettre en usage postati običajen
mettre en valeur v pravo luč postaviti, uveljaviti, dati pravo veljavo (quelque chose čemu)
mettre en vapeur dati pod paro
mettre en vedette postaviti na vidno mesto, razkazovati; typographie poudariti (z razprtim tiskom ipd.)
mettre en vente dati, ponuditi na prodaj
mettre en vigueur uveljaviti
mettre en vogue lansirati (v javnost)
mettre sur la voie pomagati na noge (quelqu'un komu)
mettre aux voix dati na glasovanje
mettre de la bonne volonté pokazati dobro voljo
en mettre plein la vue impresionirati, bahati se (s svojimi uspehi)
mettons que ... recimo, vzemimo, da ...
(familier) qu'est-ce qu'ils se sont mis! kako so se stepli!

modēstia f

1. skromnost:
falsa modestia lažna skromnost
modestia a parte šalj. skromnost na stran
non peccare di modestia biti prevzeten, domišljav

2. sramežljivost, spodobnost

nágniti inclinar; bajar

nagniti se inclinarse
nagniti se na stran inclinarse hacia un lado, (o ladji) dar de banda

Notdurft, die, potreba; die Notdurft verrichten iti na stran, opraviti potrebo

nötig potreben, nötig sein : ist (nicht) nötig je/ni potreben, je/ni treba; Achtung: dolžen; etwas nötig brauchen/nötig haben potrebovati; bitter nötig haben nujno potrebovati; nicht nötig haben : ich habe ... ni mi treba; nötig müssen morati na potrebo/na stran

odklòn (-ôna) m deviazione, declinazione (tudi fiz. ), scarto; ekst. digressione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. odklon na stran lateroflessione
polit. odklon od ideoloških načel deviazionismo
navt. odklon od ravne smeri straorzata

odskočíti (žoga, krogla) rebondir; sauter (à bas de quelque chose); ricocher

odskočiti s padalom sauter (ali descendre) en parachute
odskočiti nazaj faire un bond en arrière
odskočiti na stran faire un bond (ali un saut) de côté, faire un écart

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

Partei, die, (-, -en) stranka (tudi Recht); figurativ stran; geschädigte Partei Recht oškodovanec; (kommunistische) Partei (komunistična) stranka, partija; Partei sein biti pristranski, biti stranka; jemandes Partei ergreifen/Partei nehmen für postaviti se na stran (koga); Partei ergreifen wider postaviti se proti (komu); über den Parteien stehen biti nepristranski; Partei bekennen odkrito se postaviti na stran (koga)

passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti

položíti (re)mettre, placer, poser, déposer; étendre, coucher ; (napeljavo) installer, poser

položiti izpit passer son examen
položiti jamščino, kavcijo verser une caution
položiti karte (pred koncem igre) abattre ses cartes (ali son jeu)
položiti komu kaj pred noge déposer quelque chose aux pieds de quelqu'un
položiti komu na srce bien recommander à quelqu'un
položiti mine miner, poser (ali mouiller) des mines
položiti na appliquer
položiti na sonce mettre au soleil
položiti na stran mettre de côté
položiti na tla, na zemljo mettre (ali poser) à terre
položiti nasprotnika (šport) envoyer son adversaire au tapis
položiti nazaj replacer, remettre à sa place
položiti orožje mettre bas (ali déposer) les armes, rendre les armes, capituler, figurativno baisser pavillon
položiti račun rendre compte de
položiti roko na kaj mettre la main sur quelque chose
položiti temelje jeter les fondements, fonder, établir (ali poser, jeter) les bases (ali les fondements), asseoir les fondations
položiti temeljni kamen poser la première pierre
položiti vmes interposer
položiti v posteljo coucher (ali mettre) au lit

poradi predl. z rod. zaradi: poradi vlastitog dobitka; zlato dospeva poradi izrade u ruke svakojakih veštaka; ići poradi sebe iti na stran

postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
postaviti hišo construire une maison
postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
postaviti na kaj baser sur quelque chose
postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
postaviti kvišku relever
postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
postaviti na glavo révolutionner
postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
postaviti na mesto koga drugega remplacer
postaviti na noge mettre sur pied
postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
postaviti na ogled montrer, exposer
postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
postaviti na vidno mesto mettre en vedette
postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
postaviti poševno pencher
postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
postaviti rok fixer un terme
postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
postaviti temelje asseoir les fondations
postaviti tik ob coller contre
postaviti v prejšnje stanje rétablir
postaviti varuha nommer un tuteur
postaviti vmes interposer
postaviti vprašanje poser une question
postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
postaviti za načelo établir en principe
pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
(konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer