Franja

regretter [rəgrɛte] verbe transitif obžalovati; kesati se; žalovati za; pogrešati (odsotne, izgubljeno)

notre regretté ami naš prezgodaj umrli prijatelj
regretter sa femme, sa jeunesse, son bonheur perdu žalovati za svojo ženo, za svojo mladostjo, za izgubljeno srečo
regretter son imprudence, ses péchés obžalovati svojo neprevidnost (nepremišljenost), kesati se svojih grehov
vous le regretterez! to boste obžalovali! za to vam bo še žal!
je regrette mon argent žal mi je denarja
je regrette d'étre trop vieux pour apprendre à patiner žal mi je, da sem prestar, da bi se učil drsanja
Vous êtes en retard. - Je regrette, je ne suis pas en retard, c'est votre montre qui avance. Pozni ste. Oprostite (pardon), nisem pozen, vaša ura prehiteva.

rencontrer [rɑ̃kɔ̃tre] verbe transitif srečati (tudi sport), naleteti na, zadeti ob; dobiti pod roke

se rencontrer srečati se, sniti se, sestati se, seznaniti se; trčiti; stekati se (dve reki); figuré najti se, dogoditi se, primeriti se; spopasti se, dvobojevati se; figuré biti istega mnenja
rencontrer des difficultés naleteti na težave
il a rencontré fortuitement un ami slučajno je srečal nekega prijatelja
rencontrer juste zadeti žebljico na glavico, dobro pogoditi
rencontrer de l'oppasition, de l'incompréhension naleteti na nasprotovanje (odpor), na nerazumevanje
cela ne se rencontre pas tous les fours to se ne sreča, dogaja vsak dan
son regard rencontra le mien najina pogleda sta se srečala, spogledala sva se
il recula et rencontra le mur umaknil se je nazaj in zadel ob zid
notre projet a rencontré une violente opposition naš predlog je naletel na hud odpor
deux voitures se sont rencontrées à un croisement dva avtomobila sta trčila na križišču
les grands esprits se rencontrent veliki duhovi imajo iste ideje
nous nous sommes, déjà rencontrés midva (mi) sva (smo) se že srečala (srečali), se že seznanila (seznanili)
s'il se rencontrait des obstacles imprévus če bi se pojavile nepredvidene zapreke
il n'y a que les montagnes qui ne se rencontrent pas (figuré) že nanese, da se srečajo najbolj oddaljene si osebe

repozitorij samostalnik
1. v računalništvu (skladišče elektronskega gradiva) ▸ repozitórium, adatttár
2. (arhiv) ▸ tárház, tár
Jezik - to vemo vsi - ni zgolj sredstvo komunikacije, je tudi repozitorij kulture, vseh informacij, s katerimi ravnamo, in vsega, kar tvori naš intelektualni svet. ▸ A nyelv – ezt mindannyian tudjuk – nemcsak a kommunikáció eszköze, hanem a kultúra, az összes általunk kezelt információ és mindannak a tárháza is, ami szellemi világunkat alkotja.
Antični epi so daljši, ker so bili v predpismenem obdobju repozitorij kompletnega zgodovinskega spomina in verske podlage plemen. ▸ Az ősi eposzok azért hosszabbak, mert az írásbeliség előtti korszakban a törzsek teljes történelmi emlékezetének és vallási alapjainak tárházát jelentették.

ricinus¹ -ī, m

1. rícin, neka vrsta velikega mrčesa ali uši, morda naš klop
a) pri ovcah: Ca.
b) pri psih: Varr.
c) pri govedu: Col.

2. bot. rícinus, klôščevec (Ricinus communis Linn.): Plin., Petr.

3. rícin, še nedozorela (murva): Plin.

rise^*2 [ráiz] neprehodni glagol
vsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu)
(o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo
gledališče dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati
parlament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)

a rising barrister mnogo obetajoč odvetnik
rising ground vzpetina, strmina
the rising sun vzhajajoče sonce
to rise above mediocrity dvigniti se nad poprečje
to rise in arms upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti se
to rise early zgodaj vsta(ja)ti
to rise from one's bed vstati iz postelje
to rise from the dead religija vstati od mrtvih
to rise on the hind legs (o konju) vzpenjati se na zadnje noge
to rise to a higher rank napredovatt (v službi)
to rise with the lark zgodaj vsta(ja)ti
to rise to the occasion (to a difficulty) biti kos, biti dorasel položaju (težavi)
to rise in rebellion upreti se, pobuniti se, spuntati se
to rise to a high pitch visoko se povzpeti
to rise to the requirements biti kos (dorasel) zahtevam
to rise in the world družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenju
the barometer has risen barometer se je dvignil
her colour rose zardela je
blisters rise on my skin mehurji se mi delajo na koži
the fish rose to the bait riba je ugriznila v vabo, je prijela
she rose above envy obvladala je svojo zavist
where does the Danube rise? kje izvira Donava?
he rose to be a colonel povzdignil se je do polkovnika
he rose from the ranks povzpel se je iz navadnega vojaka
on what day does Parliament rise? kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?
my gorge rises to this sight vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnus
the hair will rise on your head lasje na glavi se vam bodo naježili
it rises in my mind na misel mi prihaja
the mare is rising five kobila je v petem letu starosti
our quarrel rose from a misunderstanding naš prepir je nastal iz nesporazuma
the river rises from a spring in the mountains reka izvira v (nekem) gorskem studencu
prehodni glagol
pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati

not to rise a partridge (a fish) nobene jerebice (ribe) ne dvigniti (videti)

ríziko riesgo m

brez rizika sin (correr) riesgo
na lastni rizik por riesgo propio
na moj rizik por mi cuenta y riesgo
na naš rizik a nuestro riesgo
izpostaviti se riziku correr el riesgo
prevzeti rizik hacerse cargo del riesgo, asumir el riesgo

sarda -ae, f (prim. gr. σάρδα vrsta tuna, ki so ga lovili pri Sardiniji, σαρδίνη, σαρδίνος sardela)

1. „sárdska (sardínska) riba“, ki so jo nasoljevali kakor naše sardele, sardela, sardina: PLIN. – Soobl. sardina -ae, f: COL., PLIN. VAL.

2. dragulj, katerega moška vrsta je naš sárd, ženska pa karneól: PLIN.

sardius -iī, m sárdij, dragulj, menda naš sárd, karneól: VULG., TERT., HIER., imenovan tudi sardius lapis VULG. ali lapis sardinus VULG. in (kot inačica) HIER.

savio(u)r [séivjə] samostalnik
rešitelj, odrešitelj

Our Savio cerkev naš odrešenik

send^*2 [send]

1. prehodni glagol
poslati, odposlati (to kam)
odpraviti; spraviti v gibanje; izstreliti (naboj); usmeriti, nameriti (pogled) (at k, proti)
udariti, vreči (žogo); (o bogu) dati, nakloniti

2. neprehodni glagol
poslati (for po)
poslati sporočilo

our attack sent the enemy flying naš napad je pognal sovražnika v beg
to send s.o. about his business na kratko odpraviti koga, spoditi koga
to send s.o. crazy znoriti koga
to send coals to Newcastle napraviti nekaj nepotrebnega, odvečnega; v Savo vodó nositi
to send s.o. to Coventry figurativno ne se hoteti družiti s kom
to send for s.th. poslati po kaj, dati si prinesti kaj, naročiti kaj
to send for the doctor poslati po zdravnika
God send it may not be so! daj bog, da ne bi bilo tako!
to send to invite s.o. poslati komu (po)vabilo
to send one's love poslati prisrčen pozdrav, pozdraviti po kom
to send s.o. mad (out of his mind) razdražiti, razbesneti koga, spraviti koga v blaznost, znoriti koga
to send a message poslati sporočilo
I sent him packing figurativno odpustil sem ga (iz službe), spodil sem ga
to send by post poslati po pošti
his playing really sends me njegovo igranje me zares prevzame (navduši)
to send one's kind regards lepo pozdravljati
to send to the right-about, send packing sleng na kratko koga odpraviti, odpustiti koga, poslati k vragu koga
the news sent her into hysterics ob tej novici je postala histerična
to send to school poslati v šolo
to send to the skies sleng ubiti
to send a shell izstreliti granato
send him victorious! da bi (le) zmagal!
send me a word! sporoči (piši, javi se) mi!

sermō -ōnis, m (morda iz serere¹; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)

1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.

2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.

3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.

4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.

5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.

6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.

7. pridiga: ECCL.

Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).

smaragdus (zmaragdus) -ī, m in f (tuj. σμάραγδος) smarágd, svetlo zelen dragulj, pri starodavnikih ne le naš smaragd, ampak vsak zelen dragulj ali poldragulj: Varr. ap. Non., Lucr., Cu., O., Pr., Sen. ph., Plin., Cl., Prisc. idr., o quantum est auri potius pereatque smaragdi quam fleat ob nostras ulla puella vias Tib., ebur atria vestit, et suffecta manu foribus testudinis Indae terga sedent, crebro maculas distincta zmaragdo Lucan., nitor smaragdi collo praefulget tuo Ph., et lotam tepido togam Galaeso, Indos sardonychas, Scythas zmaragdos, et centum dominos novae monetae Mart. (ki meri zmarăgdus), zmaragdum ad quam rem viridem, pretiosum vitrum? Petr., ibi arcano florentis igne zmaragdos cingit et infaustas percussum adamanta figuras Stat., Cilniorum smaragde (o Mecenatu) Macr., foribus testudinis Indae terga sedent fulvo maculas distincta smaragdo Serv.

sovrážnik (-a) | -ica (-e) m, f nemico (-a); avversario (-a):
smrtni, zagrizen sovražnik nemico mortale, acerrimo
osebni sovražnik nemico personale
politični sovražnik avversario politico
sovražnik nasilja nemico della violenza
aids je še vedno naš največji sovražnik l'Aids è ancora il nostro peggior nemico
tega ne bi storil niti najhujšemu sovražniku questo non lo farei nemmeno al mio peggior nemico
sovražnik glasbe melofobo
sovražnik cerkve anticristo, mangiapreti
sovražnik novega misoneista

subscribe [səbskráib] prehodni glagol
podpisati (kaj, svoje ime); priznati s svojim podpisom, soglašati z, pristati na, odobravati; zbrati (potreben denar) s prispevki; vpisati (denar kot prispevek) (for, to za)
prispevati
neprehodni glagol
podpisati se; dati (svoj) prispevek; s podpisom se obvezati za dajanje prispevkov; naročiti se, abonirati se (to na)
vnaprej naročiti (for kaj)
(npr. knjigo pred natisom), subskribirati se (for za)

he subscribed for the book subskribiral se je za knjigo
how much did you subscribe to our fund? koliko ste prispevali za naš sklad?
he subscribed his name to the contract podpisal se je v pogodbi

swell^*2 [swel]

1. neprehodni glagol (tudi swell up, swell out)
oteči, otekati, nabrekniti; napihniti se, napeti se, nabuhniti, napenjati se; (voda) narasti; (jadro) napeti se, napihniti se; rasti, prerasti (into v)
narasti, povečati se; izbruhniti (izvirek, solze)
arhitektura izbočiti se
figurativno kipeti (čustva); (srce) napenjati se, (hoteti) počiti (with od)
biti poln (with česa)
figurativno napihovati se, hvalisati se, bahati se

2. prehodni glagol (tudi swell up, swell out)
napihniti, napeti; razširiti, povečati (into do)
zvišati, pomnožiti

swelled head sleng nadutost, domišljavost
swollen legs otekle noge
swelled with success domišljav na svoj uspeh
to be swelled with pride napihovati se od ošabnosti
my cheek is swelling lice mi oteka
to swell out one's chest (iz)prsiti se
the cost of war has swollen our debt stroški za vojno so povečali naš dolg
my heart is swelling with happiness srce mi je prepolno sreče
to swell like a turkey cock šopiriti se kot pav
to swell note glasba peti (igrati) noto izmenoma crescendo in diminuendo
rains have swollen the river zaradi deževja je reka narasla
the rivers are swelling reke naraščajo
the sails swelled in the wind jadra so se napela v vetru
to suffer from swelled head figurativno biti nadut, domišljav

tísti (-a -o)

A) adj.

1. quello:
tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
v tistih časih a quei tempi

3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

B) tísti (-a -o) pron.

1. quello (-a):
tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
PREGOVORI:
tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello

topāzos in topāzus -ī, f (gr. τόπαζος) topáz, dragulj starodavnikov, deloma naš krizolit, deloma zelenkasta vrsta našega jaspisa (jašme) ali našega ahata: Plin., Prisc. (pri katerem je beseda m). — Soobl.

1. topāzius -iī, f: Tert., Vulg.

2. topāzion -iī, n (τοπάζιον): Ambr., Isid.

3. topāzōn -ontis, m (gr. τοπάζων): Prud.

umétnik; umétnica artist; skilled workman; woman artist

naš vrtnar je pravi umétnik; -ica our gardener is quite an artist

uporábiti uporábljati to use (za for), to make use (kaj of something); to bring into use; to employ; to apply

tega nimam za kaj uporábiti, uporábljati I have no use for it
uporábiti, uporábljati zavore to apply the brakes
dobro uporábiti, uporábljati to put to good use
to pravilo se da uporábiti, uporábljati tudi za naš primer this rule applies to (ali in) our case as well
dobro uporábiti, uporábljati čas to make good use of one's time

váš, -a votre, le (la) vôtre

ta knjiga je vaša ce livre est le vôtre (ali à vous)
vaš in naš prijatelj votre ami et le nôtre; notre ami commun
Vaša Ekscelenca (krajšava: V.E.) Votre Excellence
Vaše Veličanstvo Votre Majesté