Franja

razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

A) imperf., perf.

1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
razbiti skalo spaccare un sasso
razbijati na manjše dele frantumare
fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
razbiti kozarec rompere un bicchiere
razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

2. battere; pestare; bussare:
konj razbija ob tla il cavallo scalpita
razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

3. pren. strimpellare, pestare:
razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

4. pren. (močno utripati) battere forte:
srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

5. pren. frantumare, scindere:
razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
razbijati iluzije distruggere le illusioni
razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
razbijati po martellare qcs.
razbijati s krampom picconare
PREGOVORI:
sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

2. ekst. fallire:
načrt se je razbil il piano è fallito

3. pren. scindersi:
stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi

razbíti romper a golpes; hacer pedazos ; (steklo, porcelan) hacer añicos ; (razrušiti) destruir, destrozar ; (podjetje) no llegar a realizarse, frustrarse ; (napad) estrellarse ; (zaroka) romperse

razbiti se (naklep, načrt) frustrarse

raziskoválen research(-); investigative; investigatory

raziskoválna dejavnost (politika, skupnost) research activity (policy, community)
raziskoválni dosežek (program, inštitut) research achievement (programme, institute)
raziskoválen načrt, plan research plan (za razdobje 1975-1980 for the 1975-1980 period)
znanstveno raziskoválno delo research (česa in, into something)

razvojn|i [ó] (-a, -o) entwicklungsmäßig; (genetski) entwicklungsgeschichtlich; Entwicklungs- (center das Entwicklungszentrum, inženir der Entwicklungsingenieur, načrt der Entwicklungsplan, roman der Entwicklungsroman, stadij das Entwicklungsstadium, zakon das Entwicklungsgesetz, doba die Entwicklungszeit, fiziologija die Entwicklungsphysiologie, kriza die Entwicklungskrise, mehanika die Entwicklungsmechanik, motnja die Entwicklungsstörung, možnost die Entwicklungsmöglichkeit, politika die Entwicklungspolitik, psihologija die Entwicklungspsychologie, starost das Entwicklungsalter, stopnja der Entwicklungszustand, die Entwicklungsstufe, der Entwicklungsgrad, delo die Entwicklungsarbeit)

realizírati to realize; to carry out, to perform; (v denar) to convert (ali to turn) into money (ali into cash); (doseči ceno) to fetch a price

realizírati načrt to realize the project
realizírati se to be realized (ali carried out), (upanje) to be fulfilled (ali realized), to come true
moje bojazni so se uresničile my fears were realized

realizírati réaliser, accomplir

realizirati načrt réaliser un plan
realizirati sen (ideal) réaliser un rêve (un idéal)
realizirati vrednostne papirje réaliser des papiers valeurs, convertir des papiers valeurs en argent

regulacíjski (-a -o) adj. di regolazione, regolatore:
regulacijska dela na reki opere di regolazione del fiume
urb. regulacijski načrt piano regolatore

resolúcija résolution ženski spol

načrt resolucije projet moški spol de résolution
predlagati (odbiti, sprejeti) resolucijo proposer ali soumettre (rejeter, adopter) une résolution

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

rísati (ríšem)

A) imperf.

1. disegnare:
risati in slikati disegnare e dipingere
risati na papir disegnare sulla carta
risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
risati s prosto roko disegnare a mano libera
um. risati chiaroscuro chiaroscurare

2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
risati načrt tracciare, tirare un piano

3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico

B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.

1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne

2. manifestarsi, comparire

rokovn|i (-a, -o) Termin- (načrt der Terminplan, načrtovanje die Terminplanung)

sanacijsk|i (-a, -o) Sanierungs- (načrt der Sanierungsplan, program das Sanierungsprogramm, ukrep die Sanierungsmaßnahme, dela Sanierungsarbeiten množina, področje das Sanierungsgebiet)

saníranje saneamiento m ; reorganización f

načrt za saniranje plan m de saneamiento
ukrep za saniranje medida f de saneamiento

sečnj|a [é] ženski spol (-e …) gozdarstvo der Hieb, der Einschlag, Holzeinschlag, die Schlägerung; (sekanje) die Fällung; (na golo Kahlhieb, Kahlschlag, prebiralna Plenterschlag, prva Anhieb, skupinska Femelschlag)
etat sečnje der Einschlagssatz, Hiebssatz
kraj sečnje der Schlägerungsort, Fällungsort, Hiebsort
dovoljenje za sečnjo die Fällungsbewilligunng (prošnja za izdajo dovoljenja za sečnjo der Fällungsantrag)
načrt za sečnjo der Fällungsplan

sedemléten (starost) de siete años (de edad)

sedemletni načrt plan m septenal
sedemletna vojna la Guerra de los Siete Años

setven pridevnik
(za sejanje) ▸ vetés, vetési, ültető, palántázóPovezane iztočnice: setveni koledar, setveni test

situacijsk|i (-a, -o) situationell; Situations- (etika die Situationsethik, komika die Situationskomik, komedija die Situationskomödie, das Situationsstück)
situacijski načrt der Lageplan

situacíjski de (la) situation

situacijski načrt plan moški spol de situation (ali d'orientation)
situacijska komika comique moški spol de la situation

situacíjski (-a -o) adj. di, della situazione; situazionale:
gled. situacijska komika comicità situazionale
grad. situacijski načrt planimetria
situacijski kontekst referente; contesto situazionale

situacíjski de situación

situacijski načrt plano m de orientación