Franja

prehóden¹ (-dna -o) adj.

1. di passaggio; di disimpegno; valicabile:
prehodni prostor stanza, locale di disimpegno

2. (ki je med koncem česa in začetkom česa drugega) di transizione, transitorio; polit. ponte, parcheggio:
prehodno obdobje periodo di transizione
min. prehodne kamenine rocce di transizione
geol. prehodna cona zona di transizione
jur. prehodne določbe norme transitorie
polit. prehodna vlada governo di parcheggio, governo ponte

3. (ki ne ostaja kje dalj časa) di passaggio:
prehodni gost cliente di passaggio

4. (ki traja malo časa) passeggero; effimero, precario, temporaneo:
prehodna ohladitev raffreddamento passeggero
dobiti prehodno zaposlitev trovare un lavoro temporaneo, precario
lov. prehodna divjad selvaggina di passo
žel. prehodna postaja stazione passante
lingv. prehodni glagol verbo transitivo
teh. prehodni meh soffietto
šport. prehodni pokal coppa challenge
jur. prehodni predpis norma provvisoria, norma ponte
elektr. prehodni preklop collegamento in serie

prekršítev (-tve) f contravvenzione, deroga, rottura, violazione:
prekršitev dogovora deroga di un patto
prekršitev premirja rottura della tregua
prekršitev zakona, predpisa violazione di una legge, di una norma

proizvóden de producción

proizvodni načrt (norma, storilnost) plan m (norma f, rendimiento m) de producción
proizvodni postopek (proces, presežek, tempo) procedimiento m (proceso m, excedente m, ritmo m) de producción

realizírati (-am) perf., imperf. realizzare, attuare, concretare, condurre a termine:
realizirati sanje, želje realizzare i sogni, i desideri
realizirati akcijo condurre a termine una campagna
film. realizirati nekaj filmov girare alcuni film
realizirati normo raggiungere, realizzare la norma
realizirati svoje pravice far valere, mettere in atto i propri diritti
šport. realizirati prosti met realizzare il tiro libero

regolamentare¹ agg. predpisen; predpisan:
norma regolamentare predpis
distanza regolamentare predpisana razdalja

rēgula¹ -ae, f (regere)

1. letev, letva, prekla, palica, tračnica, deska, deščica, poleno, les: Col., Plin., Vitr. idr., quadratas regulas … defigunt C.

2. occ.
a) ravnilo, črtalo, ravnilnik: materia ad regulam exigitur Plin., non egeremus … normis, non regulis Ci. fr. ap. Non.; metaf. ravnilo, ravnalo, merilo, pravilo, smernica, vodilo, načelo, princip, régula; klas. le v sg.: studia naturae regulā metiri Ci., eadem utilitatis, quae honestatis est regula Ci., regula iuris Ci., norma oratoris et regula Plin. iun., regula morum Mart., sub nullam regulam cavere Sen. ph., iustitiae Lact.; pri poznejših piscih tudi v pl.: Cod. I., G., Arn., Prisc., regulae credendi Aug.
b) krak triglifa (tricepa): Vitr.
c) batnica, betov drog pri stiskalu: Vitr.
d) zapornica, loputica, drsnik vodnih orgel: Vitr.
e) regulae = plošče stiskalnice za olje: quod si regulis olea prematur Ulp. (Dig.).

regulativo regulativen, urejajoč

regulativo m načelo, norma

Satz, der, (-es, Sätze)

1. sprachlich: stavek (eingeschobener vrinjeni, abhängiger odvisni); (Lehrsatz) izrek, načelo, Satz des Euklid Evklidovo načelo; Satz des Pythagoras Pitagorov izrek; Satz von načelo, princip; Satz vom ausgeschlossenen Dritten načelo izključitve tretjega; Satz von der doppelten Verneinung načelo dvojne negacije; Satz von der Identität načelo identitete; Satz vom zureichenden Grund načelo zadostnega razloga; Satz vom verbotenen/ausgeschlossenen Widerspruch načelo izključitve protislovja; (Äußerung) trditev; (These) teza; (Rechtssatz) norma; elektronische Datenverarbeitung zapis; Musik , Typographie stavek; in Satz sein biti v stavljenju; in Satz geben dati postaviti

2. (Bodensatz) usedlina

3. komplet; Technik skupina, skupek; garnitura; Metallurgie vložek; Elektrizität sestav

4. (Vergütungssatz) tarifa

5. Sport niz, set

6. (Sprung) skok; einen Satz machen skočiti, poskočiti

secondario

A) agg. (m pl. -ri)

1. sekundaren; drugostopenjski; nižji:
scuola secondaria nižja šola

2. drugoten, pomožen, manj pomemben; podrejen, odvisen; postranski:
questione secondaria manj pomembno vprašanje
proposizione secondaria jezik odvisni stavek
norma secondaria dodatna norma

3. geol., kem. sekundaren:
alcol secondario sekundarni alkohol

4. ekon. sekundaren:
attività secondaria sekundarna dejavnost

B) m (pl. -ri)

1. geol. mezozoik

2. elektr. sekundarno navitje (transformatorja)

setven pridevnik
(za sejanje) ▸ vetés, vetési, ültető, palántázóPovezane iztočnice: setveni koledar, setveni test

sittlich nraven, moralen; nravstven, etičen; sittliche Norm nravna norma

stróg (-a -o) adj.

1. severo, rigoroso, austero:
strog učitelj un maestro severo
strog pogled sguardo severo

2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto

3. aspro, duro; inflessibile:
stroga kritika critica aspra
dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura

4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
strogi vegetarijanec vegano

5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
po strogi logiki a rigor di logica

6. (oblikovno preprost) severo, austero:
pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero

7. pren. di tomba:
zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
strog policijski nadzor piantonamento
strog sodnik catone; iron. censore

suppletivo agg.

1. dopolnilen, dodaten:
articolo suppletivo dopolnilni člen
norma suppletiva dopolnilna odredba
sessione suppletiva di esami šol. dodatni izpitni rok

2. jezik supletiven; nadomesten

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

tarífen (-fna -o) adj. tariffale, tariffario:
tarifni predpis norma tariffale
tarifni števec tariffatore

téhničen (-čna -o) adj.

1. (nanašajoč se na tehniko) tecnico:
tehnični izum invenzione tecnica
tehnično sodelovanje cooperazione tecnica
tehnična inteligenca intellighenzia tecnica
tehnični slovar dizionario tecnico
tehnična šola istituto tecnico

2. (nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje) tecnico:
tehnični podatki o stroju dati tecnici della macchina
tehnična napaka difetto tecnico
fiz. tehnična atmosfera atmosfera tecnica
šport. tehnična napaka fallo tecnico
teh. tehnična norma norma tecnica
šport. tehnične discipline discipline tecniche
tehnični izraz termine tecnico, tecnicismo
šport. tehnični knockout knockout tecnico
les. tehnični les legname
avt. tehnični pregled controllo tecnico periodico
šol. tehnični pouk lavori manuali
grad. tehnični prevzem collaudo del fabbricato
šport. tehnični vodja direttore tecnico

temeljn|i [ê] (-a, -o) grundlegend, Grund- (jez das Grundwehr, pogoj die Grundbedingung, pojem der Grundbegriff, premaz der Grundanstrich, problem das Grundproblem, misel der Grundgedanke, naloga die Grundaufgabe, norma die Grundnorm, oprema die Grundausrüstung, pravica das Grundrecht, relacija die Grundrelation, sestavina der Grundbestandteil, tendenca die Grundtendenz, vezava die Grundbindung, vrednota der Grundwert, gorstvo das Grundgebirge, načelo das Grundprinzip, vprašanje die Grundfrage)

ukinítev (-tve) f abolizione, annullamento, abrogazione; soppressione; eliminazione:
ukinitev vizumov abolizione dei visti
ukinitev šole zaradi premajhnega števila učencev chiusura di una scuola per numero insufficiente di scolari
ukinitev zakonskega določila annullamento, abrogazione di una norma (della legge)

ustavn|i (-a, -o) konstitutionell; Verfassungs- (red die Verfassungsordnung, sistem das Verfassungssystem, spor die Verfassungsstreitigkeit, der Verfassungskonflikt, država der Verfassungsstaat, norma die Verfassungsnorm, določilo die Verfassungsbestimmung, načelo der Verfassungsgrundsatz)

veljáti (-ám) imperf.

1. essere in vigore; datare:
predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

2. essere valido, valere:
vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

3. costare:
koliko velja? quanto costa?
naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
velja samo dokaz conta soltanto la prova

5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

6. veljati za essere considerato, passare per:
ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
korajža velja! coraggio!, forza!
neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo