Franja

práviti (-im)

A) imperf., perf.

1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice

4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

B) práviti se (-i se) perf. impers.

1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni

pregléd vue ženski spol générale (ali d'ensemble) , aspect moški spol général, revue ženski spol ; figurativno coup moški spol d'œil ; (tabelarni) tableau moški spol ; (seznam) spécification ženski spol ; (opreme) révision ženski spol ; (inventarja) récolement moški spol ; (besedila) aperçu moški spol , résumé moški spol , sommaire moški spol , synopsis moški spol , exposé moški spol , précis moški spol ; (ordinacijski) consultation ženski spol ; (vojaško) inspection ženski spol

pregled blagajne, knjig, računov vérification ženski spol de la caisse, de livres, de comptes
carinski pregled contrôle moški spol douanier (ali de douane), visite ženski spol de la douane (ali douanière)
pregled dnevnega tiska revue de (la) presse
pregled dogodkov chronique ženski spol
pregled ladje arraisonnement moški spol
pregled domačih nalog correction ženski spol des devoirs
pregled prtljage visite des bagages
pregled vozovnic contrôle des billets
dnevni pregled vesti courrier moški spol
filmski tedenski pregled journal moški spol vivant, presse ženski spol filmée, chronique ženski spol cinématographique
hiter, površen pregled examen sommaire
kontrolni pregled vérification ženski spol
podroben pregled état moški spol détaillé
rentgenski pregled examen radioscopique (ali aux rayons X), radioscopie ženski spol
splošen pregled exposé général
tedenski pregled chronique ženski spol de la semaine
zdravniški pregled visite médicale, examen médical
pri pregledu naših knjig (knjigovodstvo) à l'examen de nos livres, en vérifiant nos livres
dati pregled o položaju donner un aperçu de la situation

prifrknjen (-a, -o)

1.
prifrknjen nos die Stupsnase

2. (prismuknjen) bekloppt, bescheuert

prifŕknjen (-a -o) adj.

1. arricciato, rivoltato:
prifrknjen nos naso all'insù

2. (čudaški, neumen) strambo; scemo

príma

1. (prvovrsten) de primera clase , fam de primera

razumemo se prima nos entendemos perfectamente
prima! ¡muy bien!

2. glas prima f

prines|ti [ê] (-em) prinašati bringen (s seboj mitbringen, komu nasproti entgegenbringen, za kom nachbringen, hinterherbringen, mimogrede vorbeibringen, nazaj wiederbringen), tragen (s seboj/sem herbeitragen, herantragen, noter hereintragen, ven heraustragen); veter: wehen, anwehen, wirbeln (noter hereinwehen, hereinwirbeln, ven herauswehen, herauswirbeln); voda: schwemmen, spülen (sem heranschwemmen, heranspülen, na površje hochspülen), tragen; pes: apportieren; (iti iskat) holen (sem hierherholen, herüberholen)
figurativno prinesti denar Geld abwerfen, einen Gewinn abwerfen, einbringen, predstava, film: einspielen
sporočilo: überbringen
prinesti srečo Glück bringen
prinesti nesrečo Unglück bringen
ki je prinesel izgubo verlustreich
posel, ki je prinesel izgubo das Verlustgeschäft
dati prinesti bringen lassen, holen lassen
figurativno prinesti komu kaj na krožniku (jemandem (etwas)) auf dem silbernen Tablett servieren
prinesti komu kaj na nos (jemandem (etwas)) zutragen
okoli prinesti koga (jemanden) behumsen, beschwindeln
prinesti v dar zum Opfer bringen
ena lastovka še ne prinese pomladi eine Schwalbe macht noch keinen Sommer

privihan (-a, -o) umgestülpt
privihan nos die Stupsnase

púdrati (-am)

A) imperf. kozm. incipriare

B) púdrati se, si (-am se, si) imperf. refl. kozm. incipriarsi, darsi la cipria:
pudrati si nos incipriarsi il naso

radarsk|i (-a, -o) Radar- (jambor der Radarmast, nos der Radarbug, tehnik der Radartechniker, zaslon das Radarsichtgerät, der Radarschirm, kontrola die Radarüberwachung, Radarkontrolle, pogovorno die Radarfalle, naprava das Radargerät, die Radaranlage, tehnika die Radartechnik)
radarsko voden radargelenkt

rdèč red; (lica) ruddy

rdèč nos (pijančka) coppernose, grog-nose
Rdeči križ Red Cross
Rdeča armija Red Army
Rdeča Kapica Little Red Riding Hood
Rdeče morje Red Sea
rdèčih lic redcheeked
rdèča detelja red clover
rdèča barva red colour
rdèče krvno telesce red corpuscle, red blood cell
rdèč kot kri blood-red
rdèč kot vrtnica (as) red as a rose
rdèč kot puran (as) red as a turkey cock
rdèč kot pesa (as) red as a beetroot
rdèče oblečen dressed in red
slep za rdèčo barvo red-blind
od joka rdèče oči eyes red with tears
rdèč kot rak (as) red as a boiled lobster, (as) red as a peony
temno rdèč dark red
biti rdèč od jeze to be red with anger
postati rdèč to turn red
ves rdèč je od sramú he is blushing to the very roots of his hair
postati rdèč kot kuhan rak to turn (ali to flush) scarlet
to ga razdraži kot rdèča krpa bika it is a red rag to him

reč [é] ženski spol (-i …)

1. das Ding (tudi filozofija)
filozofija reč na sebi das Ding an sich
materializirati v rečeh verdinglichen (se sich)
reči množina die Dinge, das Zeug, die Sachen
(za kopanje Badesachen)
pobrati svoje reči figurativno seine sieben Sachen packen
religija poslednje reči die letzten Dinge
filozofija svet reči die Dingwelt

2. figurativno das Ding, die Sache
čudovita reč Wunderding
huda reč ein dickes Ding
ista reč dasselbe in Grün
lepa reč ironično eine schöne/heitere Geschichte!, eine schöne Bescherung!
prava reč! na und!
stara reč kalter Kaffee
sumljiva reč eine faule Sache/ kriminalna: eine krumme Sache
velika reč eine große Sache; ein Affenspektakel
delati/gnati veliko reč viel Wesens machen von, eine Staatsaffäre machen aus
to je pa druga reč das steht auf einem anderen Blatt
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
najbolj neverjetne reči die tollsten Sachen
početi grde reči es arg treiben

réč (-í) f

1. cosa; oggetto:
reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

2. živa reč pren. essere vivente:
vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

5. (v medmetni rabi)
nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)

rílčast (-a -o) adj. con il grugno; con la proboscide:
rilčast nos proboscide
zool. rilčasti gad vipera aspide (Vipera aspis)
med. rilčaste ustnice macrochilia
zool. rilčasti skakači pl. macroscelidi (sing. -e) (Macroscelididae)

rímski (-a -o) adj.

1. hist. romano:
rimski imperij impero romano
rimski nos naso romano
rimska volkulja lupa romana
polit. rimski pozdrav saluto romano, fascista
rimsko pravo diritto romano

2. (ki se nanaša na današnji Rim) romanesco, romano; ekst. capitolino:
rimska kuhinja cucina romana
lingv. rimsko narečje dialetto romanesco

3. rel. (rimskokatoliški) (cattolico) romano, di Roma:
rimska in pravoslavna cerkev la Chiesa di Roma e la Chiesa ortodossa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. rimska beseda, rimski izraz romanismo
hist., muz. rimska bojna trobenta buccina
astr. Rimska cesta Via lattea
tisk. rimska črka carattere romano
rimska tehtnica stadera
mat. rimske številke numeri romani
hist. rimski limes il limes romano
šport. rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana

sêdlast (-a -o) adj. a sella; anat.
sedlasti nos naso a sella

síliti (-im) imperf.

1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.

skóz skózi through, (ZDA tudi) thru

skóz, skózi in skóz, skózi thoroughly, throughout, through and through, (ZDA tudi thoroly), out and out, completely
skóz, skózi več tednov for several weeks
skóz, skózi vse leto all the year round
republikanec skóz, skózi in skóz, skózi ZDA a straight Republican
on je športnik skóz, skózi in skóz, skózi he is a sportsman to his fingertips
on je vojak skóz, skózi in skóz, skózi he is a soldier to the backbone
govoriti skóz, skózi nos to speak through one's nose
pogledati skóz, skózi prste (figurativno) to condone, to overlook, to turn a blind eye to
vreči, zagnati skóz, skózi okno to throw out of the window
biti skóz, skózi in skóz, skózi premočen to be wet through

skozi² [ó] predlog:

1. durch (skozi sobo durch das Zimmer, skozi hišo durch das Haus, skozi ključavnico durch das Schlüsselloch, skozi nos durch die Nase, skozi solze durch einen Tränenschleier, skozi vse težave durch dick und dünn, zadnja vrata durch die Hintertür); poudarjeno: durch … hindurch

2. okno ipd.: aus (skozi okno aus dem Fenster), bei … hinaus (okno beim Fenster hinaus)

3. časovno: durch (vse življenje durch das ganze Leben), über (zimo durch/ über den Winter)
|
dihanje skozi nos die Nasenatmung
dihanje skozi usta die Mundatmung
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
pogledati skozi prste durch die Finger schauen, fünf gerade sein lassen
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen
prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen
prebiti se skozi knjigo sich durch ein Buch durchlesen
z glavo skozi zid mit dem Kopf durch die Wand
medicina skozi kožo perkutan
medicina skozi usta peroral

skúšnja ensayo m ; examen m ; prueba f ; práctica f ; experiencia f

pismena (ustna) skušenost examen m escrito (oral)
(gledališka) glavna (generalna) skušnja ensayo general
pasti pri skušnji suspender (ali ser suspendido) en un examen
napraviti (izdelati, prestati) skušnjo aprobar un examen
skušnja nas uči, da ... la experiencia nos enseña que...
s tem aparatom imamo slabe skušnje este aparato ha dado malos resultados

smŕkav snivelling, snotty; (konj) glanderous, glandered

smŕkav nos snotty nose, running nose
biti smŕkav to snivel