Franja

prihódnost (-i) f futuro, avvenire; domani; destino; speranza:
fantu se obeta lepa prihodnost il ragazzo ha un sicuro avvenire, è un giovane di belle speranze
narod, ki se mu piše velika prihodnost un popolo chiamato a grandi destini
v bližnji, daljni prihodnosti in un prossimo domani, nel prossimo avvenire, in un domani molto lontano; in un lontano avvenire, un domani molto lontano
prihodnost je v božjih rokah il futuro è sulle ginocchia di Giove; il futuro è nelle mani di Dio
preteklost in prihodnost il prima e il poi, il passato e il futuro
vozilo prihodnosti la macchina dell'avvenire

Quirītēs -ium ali -um, redkeje sg. Quirīs -ītis, m (prim. Quirīnus) Kviríti (sg. Kvirít), prvotno preb. sabinskega mesta Kur(es) (Curēs): Amiterna cohors priscique Quirites V., veteres illi Sabini Quirites atavique Romani Col. Ko pa so se (pod Romulom) Sabinci z Rimljani združili v eno državo, se je združeni narod imenoval populus Romanus Quirites Formula vetus ap. Gell. ali populus Romanus Quiritesque L. ali populus Romanus Quiritium L.; tudi Quirites Romani L., in populi Romani Quirites Plin. državljani rimskega ljudstva; prim.: geminatā urbe Quirites a Curibus appellati L. Quirites so Rimljani v državljanskem, Romani pa v političnem in vojaškem pomenu: reddentem suo iam regia iura Quiriti O., heu steriles veri! quibus una Quiritem (svobodnega rimskega državljana) vertigo facit Pers., amici dona Quiritis H. od milostno razpoloženega „meščuha“ podeljene častne službe, imā plebe Quiritem facundum invenies Iuv., ignavi signa Quiritis Lucan. (naspr. vojaki), o saepe mecum tempus in ultimum deducte Bruto militiae duce, quis te redonavit Quiritem (nevojaka, civilista, mirnega državljana) dis patriis? H. Za vojake je nagovor Quirites sramotilen: divus Iulius seditionem exercitūs uno verbo compescuit Quirites („meščuhe“, „nevojake“, „civil(ist)e“) vocando T., decimanos … (sc. Caesar) unā voce, quā Quirites eos pro militibus appellarat, tam facile … flexit, ut ei milites esse confestim responderint et quamvis recusantem ultro in Africam sint secuti Suet.; ius Quiritium

1. v času republike državljanstvo navznoter, z vsemi pravicami, ki jih podeljuje posamezniku ius civile Romanum (ius civitatis pa je državljanstvo navzven = pravice, ki jih ima kdo kot državljan rimske, ne kake druge države): Ci.

2. v času cesarjev tisti del državljanstva (državljanskih pravic), ki je Latincu manjkal, da bi bil polnopraven državljan: Plin. iun., Suet. — Pesn. metaf.: Quirites sufficiunt V. = čebele delavke.

Ramnēs -ium, m (beseda neugotovljenega izvora, najverjetneje etr.) ali subst. adj. Ramnēnsēs -ium, m Rámni (Rámnijci, Ramnénzi), ena od treh najstarejših tribus, na katere je bil razdeljen rimski narod pod Romulovo vladavino: Ramnes (latinsko pleme), Tities (sabinsko pleme), Luceres (tuskijsko oz. etruščansko). Po teh plemenih se imenujejo tri centurije (centuriae) konjenikov (vitezov), ki jih je ustanovil Romul: Ramnenses (Ramnijci, Ramnenzi) Titienses (Titijci, Titienzi), Luceres (Luceri oz. Lukeri). Obl. Ramnēs se nav. uporablja za tribus: Varr., Pr., O., Fest.; le redko za centurijo, npr. L. 1, 36, 2. Obl. Ramnenses se redko uporablja za tribus: Varr.; nav. za centurijo: Ci., L., Aur. Od tod pesn. celsi Ramnes H. = iuniores ponosni vitezi, gosposka mladež (gizdalini; izobraženo, za glasovanje sposobno občinstvo). — Kasnejša soobl. Ramnētēs -um, m: Serv.

Opomba: Nom. sg. Rhamnēs: Prisc.; gen. Rhamnetis in Rhamnis: Prisc.; gen. pl. Rhamnensium: Ci. (De re publica 2, 36).

rogātor -ōris, m (rogāre) spraševalec, vpraš(ev)alec

1. kot držpr. t.t.
a) predlagatelj, svetovalec kakega zakona: legum Luc. ap. Non.; metaf. predlagatelj nasploh: haec epistola non suasoris est, sed rogatoris Ci.
b) pobirač, pobiralec (zbiralec) glasov. Od tedaj, ko so pri komicijah za glasovanje uvedli deščice, so pobirači ob komicijskih ograjah (saepta) pozivali narod h glasovanju in nadzirali oddajo glasovnih deščic: rogator primus Ci. pobiralec glasov prerogativne centurije = comitiorum rogator Ci., vos rogatores, vos diribitores, vos custodes fuisse tabularum Ci.

2. prosilec, berač, prosjak: Mart., Hier.

Saksónec, -nka Saxon, -ne moški spol, ženski spol

Saksonci (narod) les Saxons

Sam [sæm] samostalnik skrajšano za Samuel

Uncle Sam Združene države Amerike; tipičen severni Američan; ameriški narod; ameriška vlada
vojska Sam Browne pas z oprtnikom
upon my Sam! šaljivo pri moji veri! (zagotavljanje)
to stand Sam britanska angleščina, sleng gostiti (s pijačo itd.); plačati zapitek (ceho)

seefahrend ki pluje po morju; ein seefahrendes Volk narod pomorščakov

Senōnēs -um, m (Σένονες in Σήνωνες) Senóni

1. narod v Lugdunski Galiji z glavnim mestom Agedincum (zdaj Sens): C., PLIN., IUV., SIL., EUTR., AMM.; acc. pl. Senōnās: VERR. AP. FEST.; kot inačica pri: C. Sg. Senō -ōnis, m Senón: HIRT.

2. iz Senonov izhajajoče pleme v severni Italiji ob obali Umbrije, naseljeno okrog meste Sena (zdaj Senigallia): L., PLIN. – Od tod adj. Senonicus 3 senónski: bellum GELL.

slavíti (-ím) imperf.

1. lodare, celebrare, cantare:
narod slavi svoje junake il popolo celebra i propri eroi

2. (proslavljati) commemorare, celebrare, festeggiare:
slaviti desetletnico poroke festeggiare il decimo anniversario del matrimonio
slaviti obletnico osvoboditve commemorare l'anniversario della liberazione
slaviti zmago vincere

slovenski pridevnik
(o Sloveniji in Slovencih) ▸ szlovénPovezane iztočnice: slovenski tolar

slovénski (-a -o) adj. sloveno:
slovenski jezik sloveno, lingua slovena
slovenska književnost letteratura slovena
slovenski narod popolo sloveno, nazione slovena
geogr. slovenska Koroška Carinzia Slovena
polit. Slovenska ljudska stranka (SLS) Partito Popolare Sloveno

soróden (-dna -o) adj.

1. parente, congiunto, imparentato; affine; sorella, consorella:
sorodne rastline, živalske vrste piante, specie animali affini
sorodni jeziki lingue sorelle
soroden narod nazione consorella
soroden po krvi consanguineo

2. affine, congeniale; gemello:
soroden po duhu congeniale
sorodne duše anime gemelle

sosednj|i [é] (-a, -e) benachbart, nachbarlich; zemljišče: anstoßend, anrainend, angrenzend, dve zemljišči ipd.: [aneinandergrenzend] aneinander grenzend; (ki je zraven) nebenstehend; Nachbar-, Neben- (vrt der Nachbargarten, kraj der Nachbarort, narod das Nachbarvolk, prostor der Nebenraum, dežela/država das Nachbarland, hiša das Nebenhaus, Nachbarhaus, miza der Nebentisch, Nachbartisch, soba das Nebenzimmer, Nachbarzimmer, mesto die Nachbarstadt, mesto/sedež der Nebenplatz, stanovanje die Nachbarwohnung, Nebenwohnung)
sosednja država der Nachbarstaat, Anrainerstaat
sosednje zemljišče das Nachbargrundstück, Anrainergrundstück
stanovati v sosednjih hišah Haus an Haus wohnen
v sosednje stanovanje/sosednjo hišo nach nebenan

suverén (-a -o) adj.

1. sovrano, indipendente:
suveren narod popolo sovrano

2. sovrano:
suverena pravica, oblast diritto, potere sovrano

3. pren. superiore, eccellente

4. pren. completo, universale, generale

5. pren. sublime, superiore

špórten sporting, sport(-), sports, of sport, pertaining to sport; (obleka) casual

špórtni dan Sport Day
špórtno igrišče recreation ground, sports ground, playground
špórtni artikli pl sports gear, sports goods pl
špórtna obleka sports clothes pl
špórtni dogodek sports event, sporting event
špórtni jopič sports jacket, blazer
špórtni duh sporting spirit, sportsmanlike (ali sporting) attitude
špórtni letalec sports pilot
špórtna letalska šola flying school
špórtno letališče club aerodrome
špórtno letalo sports plane, (za šport in potovanja) sporting and touring plane
špórtni avto sports car, ZDA sport car, (dvosedežen) two seater, ZDA roadster
špórtni kabriolet (avto) sports convertible
špórtni klub sports club, athletic club
špórtno moštvo (sports) team
špórtni navdušenec sports enthusiast; sports fan
špórtno oblačilo, oblačila sports wear
špórtni plašč sports coat
špórtni čevlji plimsolls pl, gum shoes pl
špórtna srajca sports shirt
špórtna čepica sports cap, tweed cap
špórtna oprema, špórtni rekviziti sports kit (ali gear, equipment); sports requisites pl, ZDA sporting goods pl
trgovec s špórtno opremo sports outfitter
špórtna trgovina sports goods shop
špórtni ribič angler
špórtni znak sports badge
špórtno igrišče, špórtni stadion sports ground, athletics field, (athletics) stadium, (za deco) playground
špórtni otroški voziček folding pram, ZDA stroller
špórtna trofeja trophy
špórtni narod sports-loving nation
špórtna prireditev, špórtno tekmovanje meeting, meet, sporting event, sports tournament
špórtni učitelj trainer, coach
špórtni zdravnik sports doctor (ali physician)
špórtni as, prvak champion, ace, star
špórtna tekma match, sporting contest
špórtni časopis, špórtna revija sports magazine (ali paper, review)
špórtni tisk sporting press
špórtno poročilo, špórtna poročila, špórtne novice sports report, sports news pl
špórtni poročevalec sports reporter, sports writer; ZDA pogovorno sports hack, scribe, (radio) sports broadcaster, ZDA sportscaster
radijska špórtna oddaja sports broadcast, pogovorno sportscast
špórtna priloga (časopisa itd.) sports supplement
špórtna panoga, veja branch of sport
špórtni svét sports world, sporting world
špórtna zveza sports federation, sports association

trgovsk|i (-a, -o) kaufmännisch, händlerisch; (običajen pri trgovanju) handelsüblich; Handels-, Geschäfts-; (center das Handelszentrum, monopol das Handelsmonopol, narod das Handelsvolk, partner der Handelspartner, promet der Handelsverkehr, zastopnik der Handelsvertreter, agentura die Handelsagentur, akademija die Handelsakademie, dejavnost das Handelsgewerbe, ladja das Handelsschiff, mornarica die Handelsflotte, mreža das Handelsnetz, pot der Handelsweg, die Handelsstraße, šola die Handelsschule, blago das Handelsgut, die Handelsware, ime der Handelsname, pravo das Handelsrecht, zastopstvo die Handelsvertretung)

tribūtim, adv. (tribus) po tríbus (tríbuah, okrajih, okrožjih): H. idr., describere ordines, spectacula dare Ci., nummos dividere Ci. ep., ut quod tributim (pri glasovanju po tribus na tribusnih komicijah) plebes iussisset, populum teneret (naj bi vezalo narod) Lex ap. L., nisi quod legem novo exemplo ad Sutrium in castris tributim de vicesimā eorum, qui manu mitterentur, tulit L.

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do

vzdržáti (-ím)

A) perf.

1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate

2. sopportare, reggere:
ne vzdržati napora non reggere alla fatica

3. resistere:
ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana

4. sostenere; tener testa a:
podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico

5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde

6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette

7. resistere, durare:
stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto

B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. astenersi, guardarsi da; evitare:
vzdržati se kajenja astenersi dal fumare

2. trattenersi:
vzdržati se smeha trattenersi dal ridere

3. tenersi, resistere; sopravvivere:
s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà

zatírati (-am) | zatréti (-ém) imperf., perf.

1. sopprimere; lottare; estirpare:
zatirati nalezljive bolezni lottare contro le malattie contagiose
zatirati mrčes, škodljivce disinfestare
zatirati plevel estirpare le erbacce

2. pren. opprimere, tiranneggiare, angariare:
zatirati narod s krivičnimi zakoni opprimere, tiranneggiare il popolo con leggi inique

3. reprimere, soffocare (tudi pren.):
zatirati kriminalno dejavnost reprimere l'attività criminosa
zatirati čustva reprimere i sentimenti
pren. kaj v korenini, v kali zatreti estirpare dalle radici, soffocare sul nascere