Franja

ocēano m

1. geogr. ocean:
Oceano Atlantico, Pacifico Atlantski, Tihi ocean

2. pren. knjižno morje

océano, oceano moški spol ocean, (svetovno) morje

océano Glacial ’Artico, Antártico Severno, Južno ledeno morje
océano Atlántico Atlantski ocean
océano Austral Južno morje
océano Boreal Severno morje
océano Pacífico Tihi ocean

onda f

1. val:
essere in balia delle onde biti izročen na milost in nemilost valov
essere sulla cresta dell'onda pren. biti na vrhuncu uspeha

2. knjižno morje

3. pren. val, naval, silovit nastop:
l'onda dei ricordi val spominov

4. pren. valovanje:
l'onda della folla valovanje množice

5.
onde pl. fiz. valovi:
onde elettromagnetiche elektromagnetni valovi
onde corte, medie, lunghe kratki, srednji, dolgi valovi
mandare in onda oddajati (radio, TV)
lunghezza d'onda valovna dolžina

6.
onda verde avto zeleni val

pelagus -ī, m (gr. τὸ πέλαγος, čisto lat. mare)

1. morje: Pl., Ter., Ci., O., Lucr., Auct. b. Hisp., Sen. rh., Val. Max., Vitr. idr., imperium pelagi V., commisit pelago ratem H.

2. occ. silno valovje, silno vodovje: pelago premit arva V.; metaf. veliko obilje, izobilje, izredna množina: cum pauca excepta verba ex pelago sermonis †puli† minus trita afferant Varr., Herodiani scriptorum pelagus Prisc.

Opomba: Gr. nom. in acc. pl. pelagē (= πελάγη): Lucr.; acc. sg. pelagum: Tert., Cass.

piélago moški spol morje, ocean; velika množina

ponto moški spol pesniško morje

pontus -ī, m (tuj. gr. πόντος)

1. morje (glede na glob(oč)ino), odprto („debelo“) morje: H., O., Lucr., Sen. tr. idr., freta ponti V., tellus quoque et aequora ponti V.

2. morsko valovje, morski valovi: ecce, maris magnā claudit nos obice pontus V.; tudi morski val: ingens pontus in pupim ferit V. — Kot nom. propr. Pontus -ī, m (Πόντος εὔξεινος) Pónt(us) = Črno morje: O., Plin., Mel., in Ponti ore Ci., ad confinia Ponti Val. Fl.; meton.
a) Pónt(us) = pontsko (črnomorsko) primorje: Auct. b. Alx., nec quicquam ad nostras pervenit acerbius aures, ut sumus in Ponto, perveniatque precor O. (prim. njegovo delo Libri (Epistulae) ex Ponto), Medea ex eodem Ponto profugisse dicitur Ci.
b) pokrajina Pónt, dežela v Mali Aziji ob južni obali Črnega morja med Bitinijo in Armenijo, (Mitridatovo) póntsko kraljestvo, kraljestvo Pónt: Ci., V., Vell. — Od tod adj. Ponticus 3 (Ποντικός) póntski, póntiški: terra O., mare L., T. Pont = Črno morje, fauces freti Pontici Sen. tr. = Traški Bospor, nux Plin. pontski (turški) lešnik, mus Plin. velika podlasica, hermelin, serpens Iuv. zmaj, ki čuva zlato runo v Kolhidi, triumphus Vell. pontski triumf = triumf nad Mitridatom, medicamina regis vincti Iuv. strup premaganega kralja = Mitridatov strup, radix Cels. rapontika (Rhaponticum Linn.) — Gr. obl. Ponticos: Heraclides Ponticos, Heraclidem Ponticon Varr.

sāl, sălis, abl. nav. -e, nom. pl. salēs, gen. ni, m (indoev. *sal-; prim. gr. ὁ ἅλς sol, ἡ ἅλς (slano) morje, umbr. salu = lat. (acc.) salem, lat. sallere soliti, sl. sol, slan, soliti, lit. saldùs = sl. sladek (prvotno = „osoljen“, od tod „okusen“, „začinjen“, „slasten“), let. sā̀ls = got. salt = stvnem. salz = nem. Salz, got. saltan = stvnem. salzan = nem. salzen)

1. sol: CA., VARR., COL., PLIN. idr., multi modii salis CI., sale invecto uti L., (caseum) parco sale contingunt V., panis cum sale H., sal niger H. črna sol = iz pepela drv izlužena zelo ostra sol, s katero razsoljujejo (solomurijo) ribe; pl. salēs solna zrna, zrn(c)a soli: aspergi solent sales VARR., sales nimii COL.

2. meton.
a) slana voda, morska voda, (slano) morje: LUCR., VAL. FL. idr., aequorei unda salis O., campi salis V., spumas salis aere ruebant V., sale tabentes artus V., salis Ausonii aequor, sale Tyrrheno V.
b) pl. salēs slan okus: non et Scythicis Hypanis de montibus ortus, qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., aequorei sales LUCAN.
c) solnemu zrnu podobna lisa, pega, maroga na draguljih in kristalih: haec coloris vitia, ista corporis, capillamentum, sal, plumbago PLIN., pallere vitium est – itemque sales verrucaeque PLIN.

3. metaf.
a) (estetični, estetski) okus, dober, izostren okus, okusnost, (gosposka) ličnost, finost, finôča, finesa, prefinjenost, izbranost: tectum … plus salis quam sumptus habebat N., aliquid enim salis a mima uxore trahere potuisti CI., nulla venustas, nulla in tam magno est corpore mica salis CAT.
b) oster (bister) um, bistroumje, bistoumnost, bistrovidnost, ostroumje, ostroumnost, tankoumnost (tenkoumnost), bistrost, umska prodornost, razumnost, prekanjenost, zvitost, prebrisanost, poseb. (zlasti v pl.) dovtip, dovtipnost, dovtipne domislice, dovtipkanje, dovtipkovanje, dovtipkarstvo, dovtipnica, šegavi (od)govori, šaljivi (od)govori, šaljivost, humor, šegavost, duhovitost: CA., PR., Q., PLIN., PLIN. IUN., STAT., IUV., CL. idr., qui habet salem TER., quidquid loquitur sal merum (gl. opombo spodaj) est AFR. AP. PRISC., sale et facetiis Caesar vicit omnes CI., Caesar leporem quendam et salem est consecutus CI., (sc. epistulae) humanitatis sparsae sale CI. EP., sal dicendi CI. EP., quod sale multo defricuit urbem H., delectatur ... sale nigro H. naslaja se nad lascivnim (opolzkim) posmehom, Romani veteres atque urbani sales CI. EP., Plautini sales H., sales suffusi felle O. žolčni (žolčljivi, togotni, popadljivi) dovtipi, in aliquem venenatos sales suos effundere SEN. PH.
c) dražilo, drastilo, mik, čar, privlačnost: quae aviditatem naturali sale augent PLIN.

Opomba: Predklas. in poklas. (a redko) tudi n. Predklas. soobl. sale -is, n: ENN., VARR. AP. NON.

sale m

1. kem. sol:
sale comune, da cucina kuhinjska sol
sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
sale marino morska sol
sali di tintura belilne soli
sali dišeča sol

2. sol, natrijev klorid:
sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
sale fino, grosso fina, debela sol
color di pepe e sale sivkast
un pizzico di sale ščepec soli
essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
essere giusto di sale biti primerno slan
non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
sapere di sale pren. biti grenak
va bene di sale? ali je zadosti slano?

3. agr. dušikovo gnojilo:
dare il sale pognojiti

4. pren. pamet, razsodnost:
non avere sale in zucca biti nerazsoden

5. pren. duhovitost, zbadljivost:
parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje

6. pesn. morje

salum -ī, n (morda iz kor. *s(u̯)el- kriviti, upogibati, zvijati; prim. stvnem. widerswalm krnica, vodni vrtinec, nem. Wasserschwall poplava)

1. odprto (nemirno) morje, široko (širno) morje, globoko (morje), morska širjava, morski horizont, morsko obzorje, morski obzòr, počina: AUCT. B. AFR., AUCT. B. HISP., HIER. idr., in salum nave evectus L., paucas (sc. naves) ante portum Ephesi in salo habere L., procul ab insula in salo navem tenuit in ancoris N., salo nauseaque confecti C. od nemirnega morja, (sc. restituere tempestate deiectum) non in salum, sed in ipsam urbem, quam petebat CI.; pesn. in poklas. morje nasploh: SEN. RH., AP., GELL. idr., rapidum CAT., iniustum PR., immensum O., altum H., SEN. TR., fit sonitus spumante salo V.; metaf.: aerumnoso navigare salo CI. POET. po morju nadlog = po kopici težav, cum in isto cogitationis salo fluctuarem AP., mens eorum salo perturbationum fluctuat AUG.

2. tok, tek, struja reke: saevit enim maiore salo (sc. amnis) STAT.

3. morska barva: M.

Opomba: Kot subst. m.: undantem salum ENN. AP. NON.

sea [si:] samostalnik
morje; ocean; val
figurativno veliko prostranstvo, velika množina
figurativno morje, mnogo, veliko

at sea na morju
in the open sea na odprtem morju
on the sea na morju, ob morju
beyond (over) sea(s) prek, onstran morja
by sea and land po morju in po kopnem
between devil and deep sea med dvema zloma, med nakovalom in kladivom
seas of blood figurativno morja, potoki krvi
a sea of clouds morje oblakov
a sea of difficulties morje (mnogo, veliko) težav
seas mountains high kot gora visoki morski valovi
a sea like a looking glass, a sea like a sheet of glass kot zrcalo (steklo) gladko morje
sea protest dokazilo pomorske nezgode
sea shanty mornarska pesem
the four seas štiri morja okrog Velike Britanije
choppy sea nagubano, nagrbančeno morje
a heavy (rough) sea razburkano morje
the high sea odprto morje; morje zunaj teritorialnih voda
long sea dolgi pravilni morski valovi
short sea kratki nepravilni valovi
I am (all) at sea figurativno čisto sem zmeden (v dvomih), ne vem, kaj naj naredim
to follow the sea biti pomorščak
when the sea gives up its dead figurativno na sodni dan
to go to sea vkrcati se; postati mornar
to head the sea pluti proti valovom
to put to sea spustiti (ladjo) v morje, splaviti (ladjo)

See², die, (-, Seen)

1. morje; offene See odprto morje; [rauhe] raue See razburkano morje; an der See na morju; auf hoher See na odprtem morju; auf See bleiben : er ist auf See geblieben morje ga je vzelo; in See stechen/gehen izpluti; zur See po morju; Kapitän zur See Heerwesen, Militär [Schiffahrt] Schifffahrt kapitan bojne ladje; zur See fahren biti pomorščak

2. [Schiffahrt] Schifffahrt (Sturmwelle, Woge) val

sterminio m (pl. -ni)

1. uničenje, iztrebitev; množični poboj, pokol:
campi di sterminio taborišča smrti

2. pren. pog. neskončna množica, morje

surge [sə:dž]

1. samostalnik
visok val, valovje, valovanje; zibanje ladje na razburkanem morju
poetično morje
elektrika nenavaden vzpon (napetosti)

the surge of the angry crowd valovanje jezne množice

2. neprehodni glagol
valovati (često up)
burkati se, buriti se (čustva), vzburiti se
navtika zdrkniti, izmuzniti se (vrv); vrteti se na mestu (kolo na ledu itd.)
prehodni glagol
pustiti valovati

Tēthȳs -yos, acc. -yn, f (Τηϑύς) Tétis (Tetíja), morska boginja, hči Urana in Gaje, Oceanova (Okeanova) soproga, mati rečnih bogov in morskih nimf: O., V., Cat.; pesn. meton. morje: O., Cat., Lucan., Sil., Sen. tr., Mart.

vadum -ī, n (vādere)

1. plitvina, plitev (plitek) (pre)del, pregazišče, prebrodišče, brod: Acc. ap. Varr., Cels., Pr., Lucr., Plin., T. idr., exercitum vado ali vadis repertis partem suarum copiarum transducere C., Rhodanus nonnullis locis vado transitur C. Rodan je na nekaterih mestih moč prebresti (se da prebresti, je prebrodljiv), carinae planiores, quo facilius vada excipere possent C., ventus nudaverat vada L., Nessus scitus vadorum O. brodnik, prevoznik, vadum eum destituit L. zgrešil je pregaz pod nogami = izgubil je dno (tla) pod nogami; pren.: omnis res est in vado Ter. ali iam esse in vado salutis res videtur Pl. na varnem, v zavetju, cera tentet vadum O. = pismo naj si skuša pridobiti pristop.

2. pesn.
a) plitva (plitka) voda (vodnjaka): aper vadum turbaverat Ph., vulpes hircum reliquit haerentem vado Ph.
b) sploh voda, v pl. vodovje, reka, vodotok, tok, morje: Cat., Sen. tr. idr., longa sulcant vada salsa carinis V., rates transiliunt vada H., imis stagna refusa vadis V.; occ.: undae vada nota secantes O. (rečno) strugo.

3. dno, tla (vode), globina: recentia cadavera ad vadum labi Plin. — Soobl. vadus -ī, m: Varr. ap. Serv., S. fr., Mel.

vagonata f

1. vagon (vsebina)

2. ekst. pog. kup, morje

visibilio m (le sing.)

1. pog. obilica, kup, morje:
un visibilio di gente kup ljudi

2.
andare in visibilio pren. biti ves blažen, od veselja biti ves iz sebe

volume [vɔ́ljum] samostalnik
(posamezna) knjiga, zvezek (knjige)
zgodovina zvitek (pergamenta); vsebina, volumen, prostornina; obseg, volumen; (velika) množina ali količina, masa
figurativno morje, veliko število
glasba obseg, polnost, volumen (glasu)
radio jakost zvoka

the volume of a cask prostornina soda
a work in four volumes delo v 4 zvezkih (delih, knjigah)
a voice of great volume glas velikega obsega (volumna)
a three-volume novel roman v 3 zvezkih
an odd volume knjiga (zvezek) brez para
to speak volumes for zelo govoriti za (v korist), jasno dokazovati
her donations to charity speak volumes for her generosity njeni darilni prispevki v dobrodelne namene jasno govore o njeni plemenitosti

water¹ [wɔ́:tə]

1. samostalnik
voda, vodna površina; reka, morje
množina vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka
kemija vodna raztopina
tehnično vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini)
medicina seč, urin; solze; slina; znoj

above water nad vodo, plavajoč; figurativno finančno trden
by water po vodi, po vodni poti
on the water v čolnu, na ladji; na morju
in Chinese waters v kitajskih vodah
as a fish out of water figurativno kot riba na suhem
in deep water(s) v težavah, v neprilikah, v škripcih
between wind and water figurativno na ranljivem mestu, v ranljivo mesto
in low water figurativno (biti) v slabih razmerah, na suhem
like water figurativno izdatno, potratno
of the first water (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrste
water bewitched pogovorno zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)
water on the brain figurativno vodenoglavec
blue water morska gladina
brandy and water z vodo mešano žganje
high water plima; figurativno vrhunec, kulminacija
lavender water sivkina (toaletna) voda
low water oseka; figurativno najnižji nivó, najslabši rezultat
mineral water slatina, mineralna voda
red water krvav urin, seč
strong water zastarelo žganje
table water slatina (zlasti v steklenicah)
thermal water termalna voda
written in water figurativno prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničil
to be on the water biti na ladji, na poti z ladjo
to be in hot water biti v nepriliki, v škripcih
to be in low water biti v stiski
to be in smooth water biti v ugodnih razmerah, uspevati
it brings the water to my mouth sline se mi pocede ob tem
to cast one's bread upon the waters izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvalo
to cross the waters iti čez morje
the boat draws 10 feet of water ladja ima 10 čevljev ugreza
to fish in troubled waters figurativno v kalnem ribariti
to get into hot water for priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)
to hold one's water zadrževati vodo
to keep one's head above water obdržati se na površini
to make (ali to pass) water urinirati
to make (ali to take) water puščati vodo (o ladji)
to make foul water navtika jadrati v plitvi vodi
to pour oil on the waters figurativno izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiriti
to spend money like water figurativno za prazen nič trošiti denar
to throw cold water on figurativno posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočiti
that threw cold water on my plans to je bilo kot hladna prha na moje načrte
to take the water (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodo
to take (ali to drink) the waters piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino (at Radenci v Radencih)
still waters run deep tiha voda globoko dere (bregove podira)

2. pridevnik
vodni

water balance tehnično libela
water buffalo vodni bufalo
water bus vodni avtobus, hidrobus
water heater bojler
water ski vodna smučka
neprehodni glagol
smučati se na vodi

water skier vodni(a) smučar(ka)
water skiing smučanje na vodi
water storage reservoir akumulacijski bazen