Franja

equulus -ī, m (demin. equus) mlad konj, konjiček: Varr., Ci.

esquire [iskwáiə] samostalnik
posestnik; oproda, mlad plemič, vitez; (spoštovani) gospod (v naslovih)

faisandeau [fəzɑ̃do] masculin mlad fazan

fauconneau [fokɔno] masculin mlad sokol

frühverstorben, früh verstorben ki je mlad umrl

galletto m

1. pomanjš. od ➞ gallo petelinček

2. mlad petelin, petelinček:
galletto di marzo, di maggio smrdokavra (Upupa epops)

3. pren. petelinček:
fare il galletto peteliniti se

4. tehn. krilna matica

gamezno moški spol mlad damjak

garbanzo moški spol rastlinstvo čičerka; Mehika mlad strežnik

cuenta garbanzos (fig) skopuh
meter a uno el garbanzo en el cuerpo (Am) komu strah v kosti pognati
tropezar en un garbanzo nad vsako najmanjšo stvarjo se spotikati
ese garbanzo no se ha cocido en su olla (fig) to ni zraslo na njegovem zelniku

gatito moški spol mucek, mlad maček

godelureau [gɔdlüro] masculin, vieilli, familier mlad elegan, galanten mladenič, udvorljivec

Gȑče -eta s, mn. Gr̂čad ž mlad Grk, grški otrok

griset [grizɛ] masculin mlad lišček; sivi morski pes

guacho moški spol Argentina sirota; mlad ptič

haznadárče -eta s zastar. mlad blagajnik, zakladnik

*hère² [ɛr] masculin mlad jelen

hinnuleus (hīnuleus, bolje īnuleus) -ī, m (iz gr. ἔνελος jelen)

1. mulino žrebe (od žrebca in oslice), mlad mulec: Varr.

2. jelenček, srnjaček: Pr., Plin., vitas inuleo me similis, Chloē H.

imberbe [ɛ̃bɛrb] adjectif golobrad; zelo mlad

īn-fāns -antis (in [priv.], fārī) „ne govoreč“

I. nem, mutast: scribit Herodotus Croesi filium, cum infans esset, locutum Ci.; pesn. pren.: infantes statuae (prim. statuā taciturnior) H.

— II. (kakor gr. νήπιος) o otrocih:

1. še ne govoreč, bebljajoč, jecljajoč: infanti vagiat ore puer O.; od tod enalaga: infans ... pudor H. sramežljivo jecljanje v zadregi.

2. zelo mlad, majhen: Iuv., habebat ex Noviā infantem filium Ci., infantium puerorum incunabula Ci., puer infans semestris Val. Max., infantes conditores urbis L. (o Romulu in Remu); fem.: infanti pupillae fortunas patrias ademit Ci., infans filia Suet.; metaf.: catuli Plin., boletus Plin. mlada goba.

3. otroški, otrokov: infantia saxo discutit ossa O., infantia pectora O.

4. otročji, trapast: omnia fuere infantia Ci. ep.

5. subst. m. (majhen) otrok (prim. šp. „infant“ in sl. tuj. „fant“): ardor animi ex infantium ingeniis elicit voces Ci., infantibus parcere C., aspicit infantem et „cresce puer“ dixit O., ingenuus infans semestris L., natus infans Vitr. novorojen; fem.: quartum intra mensem defuncta infante T., infantem suam reportavit Q., infantes parentibus orbatae Plin. iun., ab infante Col. od (svojih) otroških dni, od malega = ab infantibus Cels. (o več osebah); katahrestično o otroku v materinem telesu: in alvo materna componitur infans O., conceptus creverat infans O.

— III. brez govorniškega daru, nezgovoren: homines diserti ... et infantes Ci., Scipionem accepimus non infantem fuisse Ci., nihil Lentulo infantius Ci., si nihil dixissem, ne infantissimus ... viderer Ci. brez najmanjšega govorniškega daru; meton.: Fannii historia neque nimis est infans, neque perfecte diserta Ci. —

IV. = īnfandus neizrekljiv, nezaslišan: facinus Acc. fr.

Opomba: Gen. pl. infantium: (npr.) L., pa tudi infantum: Plin. iun.

innovation [inəvéišən] samostalnik
prenovitev, novost, novotarija
botanika mlad poganjek

iuvenēscō -ere -venuī (iuvenis)

1. dorasti (doraščati), stopiti v mladeniška leta: vitulus iuvenescit H. postaja junček (iuvencus), ex quo iuvenuit Tert.

2. spet se mladiti, pomladiti (pomlajati) se, spet posta(ja)ti mlad: fatis O., rosa recisa iuvenescit Plin.; metaf. spet si opomoči, spet okrevati: iuvenescit corpus regni Cl., iuvenescit gladius Stat., iuvenescit (libellus) cedro Aus.