Franja

egeō -ēre eguī (—)

1. potreben biti, stradati, pomanjkanje trpeti, v pomanjkanju, v revščini živeti: Pl., Fl., egebat? immo locuples erat Ci., pecunia superabat? at egebas! Ci., bonus ille vir exterminetur, egeat Ci., semper avarus eget H., cur eget indignus quisquam te divite H.; brezos.: egetur acriter Pl.

2. potrebovati, treba je komu česa; z abl.: ille non eguit consilio, hortatore Ci., auspicia non egent interpretatione Ci., eg. medicinā Ci., oculis ad cernendum Ci., pecuniam, quā nunc eget Ci., et earum rerum, quibus abundaremus, exportatio et earum, quibus egeremus, invectio Ci., se omnibus rebus egere dictitabant C., egere ope L., auxilio, fortunā, beneficiis S., non tali auxilio nec defensoribus istis tempus eget V.; z gen. (prim. gr. δεῖσϑαί τινος): Pl., Lucr., ne quis ex plebe auxilii egeret C., dum custodis eges H., nec medici nec curatoris egere H., quae causa rates aut cuius egentes litus ad Ausonium tot per vada caerula vexit? V. kateri vzrok ali katera potreba je privedla ladje? eg. nutricis O., alienae facundiae T.; z acc.: egere quidquam Pl., multa Ca. fr., nihil Gell.; z inf. pr. pass.: Mel.

3. occ.
a) ne imeti česa, biti brez česa, komu manjka česa: nostri maiores neque consilii neque audaciae eguere S., alia omnia vasta, inculta, egentia aquae S. brez vode, has iuveni, cum classis egeret, dedi V., te rationis egentem V. prestrašenega, virtutis non egens V. hraber, eget ille senatu, urbe, aerario Ci.
b) želeti si kaj, česa, hrepeneti po čem: egeo tui amans abeuntis Pl., liba recuso, pane egeo H., qui tantuli eget, quanto est opus H., si plausoris eges H.

eléktričen électrique

električni brivnik rasoir moški spol électrique
električna luč, napeljava, razsvetljava lumière ženski spol, installation ženski spol, éclairage moški spol électrique
električni štedilnik fourneau moški spol (ali cuisinière ženski spol) électrique
električni šok (medicina) électrochoc moški spol
električni tok courant moški spol électrique
električni zvonec sonnerie ženski spol électrique

enciklopedíja (-e) f

1. enciclopedia:
glasbena, medicinska, splošna enciklopedija enciclopedia della musica, della medicina, generale

2. ekst. pren. enciclopedia:
on je živa enciklopedija quell'uomo è un'enciclopedia vivente

ênkrat adv.

1. una volta:
enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
b) v določenem času una volta:
pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara

expectant, e [ɛkspɛktɑ̃, t] adjectif čakajoč

politique féminin expectante politika čakanja
médecine féminin expectante medicina, ki prepusti zdravljenje naravi

experīmentum -ī, n (experīrī)

1. poskus, izkušnja: Fl., superiorum proeliorum experimenta C., Metello iam antea experimentis cognitum erat genus Numidarum infidum … esse S., usus et experimenta Cels., minus valent praecepta quam experimenta Q., medicina tota constat experimentis Q., medici experimenta per mortes agunt Q., multis experimentis eruditus Plin. iun., discimus experimento (z ACI) Plin. iun., sed experimentum contra fuit T.; met.
a) poskusni predmet, predmet poskusa: ne ipse experimentum veneni (za strup) esset L.
b) priložnost za poskus: ut plebes experimentum daret, an … T.

2. occ. izkustveno dokazilo, sploh dokaz: Iust., hoc maximum est experimentum, cum constet … Ci., experimenta virtutis Vell., experimentum lenitatis, ingenii T.

facoltà f

1. zmožnost, sposobnost, moč, zmogljivost:
facoltà mentali umske sposobnosti, duševne zmogljivosti

2. moč, pravica; dovoljenje:
ha la facoltà di punirvi pravico vas ima kaznovati

3. fakulteta:
facoltà di giurisprudenza pravna fakulteta
facoltà di economia ekonomska fakulteta
facoltà di lettere (e filosofia) filozofska fakulteta
facoltà di ingegneria tehniška fakulteta
facoltà di medicina medicinska fakulteta

4. pl. imetje, sredstva, materialne zmožnosti

facultad ženski spol moč, oblast, zmožnost; odobritev, pravica; fakulteta

facultad de cazar pravica lova
facultad de Filosofía y Letras filozofska fakulteta
facultad de leyes, facultad de jurisprudencia pravna fakulteta
facultad de medicina medicinska fakulteta
tener facultad imeti pooblastilo, biti upravičen
recobrar sus facultades spet k sebi priti

fakultéta (-e) f

1. šol. facoltà:
vpisati se na medicinsko fakulteto iscriversi alla facoltà di medicina, a medicina
diplomirati na filozofski fakulteti laurearsi alla facoltà di lettere e filosofia, in lettere
pog. imeti fakulteto avere la laurea
končati fakulteto laurearsi
pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; legge
fakulteta za strojništvo, za arhitekturo facoltà di ingegneria, di architettura

2. mat.
n fakulteta facoltà N

fakultéta facultad f

filozofska, pravna, prirodoslovna, medicinska, ekonomska fakulteta Facultad de Filosofía y Letras, de Derecho (ali de Leyes), de Ciencias (Naturales), de Medicina, de Economía

forense agg. soden, pravosoden, forenzičen:
eloquenza forense pravniška zgovornost
medicina forense sodna medicina
professione forense pravo

forensic [fərénsik] pridevnik (forensically prislov)
soden, sodnijski; retoričen

forensic medicine sodna medicina
forensic specialist sodni izvedenec

forénzičen forensic

forénzičenna (sodna) medicina forensic medicine

forénzičen (-čna -o) adj. (soden) forense; legale:
forenzični jezik linguaggio forense
forenzična kemija, psihologija chimica forense (legale), psichiatria forense
forenzična medicina medicina legale

forénzičen forense

forenzična medicina medicina f forense

forenzičn|i [é] (-a, -o)

1. (sodni) forensisch (histologija/ kemija/medicina/pedagogika/psihologija forensische Histologie/ Chemie/Medizin/Pädagogik/Psychologie); gerichtlich
forenzična medicina gerichtliche Medizin

2. cerkveno: öffentlich

gerichtlich sodni, zakonski; Adverb sodno; gerichtliche Medizin sodna medicina, forenzična medicina; gerichtliche Vorladung sodni poziv

giovevole agg. koristen, učinkovit:
medicina giovevole učinkovito zdravilo

gladóven de (la) faim

gladovna stavka grève ženski spol de la faim
gladovna kura (medicina) diète ženski spol absolue

granulación ženski spol zrnenje

granulaciónes množina medicina trahom