Franja

lippus 3 (iz *lipos, indoev. kor. *lei̯p- mazati z mastjo; prim. skr. limpáti, lipyátē (pass.), lepáyati namaže (z mastjo), gr. τὸ λίπος mast, maščoba, λιπαρός masten, ἀ-λείφω mazilim, ἀ-λοιφή mazilo, sl. lepiti, hr. lijépiti = illinere, lit. lìpti prilepiti se, got. bi-leiban (kot prilepljen) osta(ja)ti = stvnem. bi-līban = nem. bleiben)

1.
a) (o očeh) krmežljav, krmežljiv: oculus Pl., esse lippis oculis Vitr., Vulg., lacuna Mart. (o očesu enookega).
b) (o osebah) krmežljav, krmežljiv, vnetih oči, kot subst. m. krmežljav(ec): mulier Pl., oculis ego nigra meis collyria lippus illinere (inf. historicus) H., non tamen … contemnas lippus inungi H., opinor omnibus et lippis notum et tonsoribus esse H. = da je vsemu svetu znano (očesni bolniki so zahajali v lekarne (medicinae), kjer so jim mazali oči, brivci pa so bili enako blebetavi kakor danes), fuligine lippus Iuv. slaboviden, napol slep, Messalae lippa propago Pers. krmežljav zaradi razuzdanega življenja = izpit, zapit, oslabel; pren. duševno slep, sprevržen, čudaški: patres Pers., vappa et lippus Pers.

2. metaf. sok izločajoč (zaradi prezrelosti), sok izcejajoč, sočen, sočnat: ficus Mart.

mádež tache ženski spol , souillure ženski spol , salissure ženski spol ; figurativno défaut moški spol , tare ženski spol ; (od črnila) pâté moški spol

krvav (masten, oljnat, tinten) madež tache de sang (de graisse, d'huile, d'encre)
brez madežev sans tache (ali tare, défaut), pur, immaculé
odstraniti madeže enlever (ali ôter) des taches

mádež (-a) m

1. macchia, chiazza:
masten madež, madež od krvi macchia di grasso, di sangue
odstraniti madeže smacchiare
sredstvo za čiščenje madežev smacchiatore
madež od črnila macchia d'inchiostro

2. pren. macchia; neo; ombra:
oprati s svojega imena madež togliere la macchia dal proprio nome

mádež mancha f

krvav (masten, oljnat, tinten) madež mancha f de sangre (de grasa, de aceite, de tinta)
sramotni madež mancha f, mácula f
brez madežev sin manchas
odstranjevalec madežev quitamanchas m
odstraniti madeže quitar las manchas

os [ɔs, pluriel o] masculin kost

viande féminin sans os meso brez kosti
os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
jusqu'à la moelle des os globoko
mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
c'est un os bien dur to je trd oreh
(familier) il y a un os (tu) je neka težava
il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
(populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
ronger un os kost glodati
ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba

pingue agg.

1. debel, tolst

2. ekst. rodoviten, roden; bogat, dobičkonosen:
terreno pingue rodovitno zemljišče
pingui guadagni masten dobiček

pringue moški spol/ženski spol svinjska mast; domače nesnaga

lleno de pringue masten, u-, za-mazan

Schaft, der, (-/e/s, Schäfte) držaj; roč, ročaj; Technik Metallurgie ročica; bei Schrauben, Schlüsseln, Pflanzenkunde steblo; Forstwesen, Technik, bei Masten, Kelchen: deblo; bei der Fahne: drog; beim Gewehr: kopito; in der Weberei: list; Baukunst, Architektur bei Säulen: trup; Tierkunde bei Vogelfedern: rebrce; bei Stiefeln: golenica; bei Schuhen: gornji del; Anatomie bei Knochen: glavnina, diafiza; beim Penis: glavnina, steblo; bei Pfeilen: glavni del

tipo moški spol tip, vrsta; domače čudak, posebnež

tipo del cambio (trg) tečaj
tipo de descuento diskontna mera
tipo legal zakonita obrestna mera
tipo grueso masten tisk
tipo de intereses obrestna mera
al tipo de po ceni, po tečaju
es el tipo de un usurero je tip oderuha
no es mi tipo (pop) to ni moj okus
tipos pl tiskane črke

víc (-a) m pog. (šala, dovtip) barzelletta:
pripovedovati vice raccontare barzellette
masten, nedolžen vic barzelletta spinta, sconcia; barzelletta decente, castigata

zalogaj moški spol (-a …) der Happen, der Bissen; velik: der Brocken
figurativno masten zalogaj ein fetter Bissen
trd zalogaj ein harter Bissen
figurativno velik zalogaj ein harter Brocken

zalogáj bouchée ženski spol , morceau moški spol

tolst, masten zalogaj un gros (ali beau, joli) morceau

zalogáj bocado m

masten zalogaj (fig) un buen bocado

ἐκ-λιπαίνομαι pass. postajam masten, sem pognojen.

ἐρι-βῶλαξ, ακος, ὁ, ἡ ἐρί-βωλος 2 ep. rodoviten, masten, velegrudat.

λιπαρός 3 (λῑ́πα) 1. masten, od masti se sveteč, z oljem namazan, (po)maziljen; pren. svetel, bliščeč, blesteč, bel, sijajen, krasen, lep. 2. rodoviten, ploden; radodaren, obilen, bogat, premožen, dobrorejen λιπαροὶ τρεφόμενοι, γῆρας udoben, prijeten.

μαστός, ὁ [Et. iz med-tó-s, lat. madeo, kapljati, nem. mästen, sor. μεστός = napolnjen] 1. prsi. 2. grič, holm.

παχύς 3 ep. [Et. idevr. bhn̥g'hú-s. – Obl. comp. παχύτερος in πάσσων, sup. παχύτατος in πάχιστος]. πάχετος 3 1. debel, rejen, mesnat, močen, težek, masten, obširen, trden, gost, αἷμα strjena kri; subst. ὁ mastnjak. 2. bogat, premožen, οἱ παχεῖς bogataši. 3. top(oglav), neumen, neotesan, zarobljen, sirov.

πιμελώδης 2 (εἶδος) masten, tolst, masti podoben.

πῑ́ων, ὁ, ἡ, neutr. πῖον, gen. πίονος, fem. πίειρα [Et. iz πίϝων gl. πῖαρ. – comp. πιότερος, sup. πιότατος] 1. tolst, rejen, debel, masten, smolnat δρῦς. 2. rodoviten. 3. premožen, obilen, bogat.