Franja

glīs, glīris, m (sor. s skr. giríḥ, girikā miš, morda tudi z lat. gula, potem bi bil osnovni pomen besede „glodavka“, „požrešna žival“) polh, podlesek, za Rimljane slaščica: PL. AP. NON., VARR., PETR., PLIN., MART.

Opomba: Star. gen. sg. glīsis: NAEV. FR.

golač moški spol (-a …) živalstvo, zoologija (gola miš) der Nacktmull

gózden (-dna -o) adj. di, nel bosco; dei boschi; silvicolo, silvestre, forestale; boschivo, boschereccio; knjiž. silvano:
gozdne površine superfici boschive
gozdni sadeži frutti di bosco, boscherecci
gozdni škodljivci parassiti delle piante forestali
gozdna rastlina, žival pianta silvicola, animale silvicolo
gozdna vegetacija vegetazione boschiva
gozdni čuvaj, delavec guardaboschi, boscaiolo
gozdno gospodarstvo economia forestale
gozdno podjetje azienda forestale
gozdna meja limite della foresta
gozdna drevesnica vivaio (di piante forestali)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mitol. gozdna nimfa ninfa dei boschi, driade
bot. divji gozdni koren angelica (Angelica silvestris)
bot. gozdna kresnica spirea (Spirea)
čeb. gozdni med miele di bosco
etn. gozdni mož orco
zool. gozdna miš topo selvatico (Apodemus silvaticus)
zool. gozdni jereb francolino di monte, roncaso (Tetrastes bonasia)
zool. gozdni lazar arionide, lumacone (Arionida)
zool. gozdni pes speoto (Speothos venaticus)

hedge² [hedž] samostalnik
živa meja, živica, seč
figurativno zapreka, pregraja
ekonomija zavarovanje proti izgubi (z drugim kritjem)

dead hedge kamnita ograja
quickset hedge živa meja (iz dreves, grmovja)
figurativno stone hedge zid, pregraja
a hedge of police policijski kordon
over hedge and ditch čez drn in strn
it doesn't grow on every hedge ne raste na vsakem grmu, se redko najde
to be on the wrong side of the hedge motiti se
to sit on the hedge ne izreči se, biti pol ptič pol miš

heiß vroč (tudi figurativ), Zone, Landschaft: vroč, tropski; Hundin usw.: goneč se; Ware, Geld: sumljiv; Händedruck: topel, prisrčen; Träne: grenak; heißes Eisen nevarna zadeva; kochend heiß vrel; glühend heiß razžarjen; mir ist heiß vroče mi je; es geht heiß her vroče je; weder heiß noch kalt ne tič ne miš; heiß unter den Füßen sein goreti pod nogami/petami; (es läuft jemandem ) heiß und kalt über den Rücken srh (obliva koga)

herring [hériŋ] samostalnik
zoologija sled, slanik

red (ali kippered) herring prekajen slanik
to draw a red herring across the path odvrniti pozornost
neither fish, flesh nor good red herring ne tič ne miš
packed as close as herrings natlačeni kot sardine

híšen (-šna -o) adj. di, della casa; domestico, familiare, di famiglia:
hišni gospodar padrone della casa, capofamiglia
hišni prijatelj amico di famiglia
hišna številka numero di casa
hišno ime nome familiare
hišna pomočnica collaboratrice familiare, colf, domestica
hišne potrebščine casalinghi
hišni pripor arresti domiciliari
hišni telefon citofono
hišni vogal cantonata
grad. hišni podzidek plinto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. hišna miš topo delle case, topolino domestico
zool. hišni pajek ragno delle case (Teugenaria domestica)
zool. hišni ščurek scarafaggio (Blatta orientalis)

izréči to utter, to say, (do konca) to speak out, to have one's say; to finish (a word, a sentence); (izgovoriti) to pronounce, to articulate, to express, to word, to sound; (izjaviti) to state, to declare, to profess

izréči besedo to utter a word
izréči napitnico, zdravico to propose a toast, to toast
izréči laž to utter a lie
izréči mnenje to advance an opinion
izréči obsodbo to pass (ali to pronounce) sentence (ali judgment) on, to find guilty
ne da se izréči it is unutterable
izréči prekletstvo nad to pronounce a curse upon
ne se izréči (figurativno biti pol ptič pol miš) to sit on the hedge

Job [žɔb] masculin Job

femme à Job Ksantipa
pauvre comme Job reven ko cerkvena miš
job masculin, (populaire) bedak
(populaire) monter le Job à quelqu'un koga za norca imeti

Kirchenmaus, die, arm wie eine Kirchenmaus reven kot cerkvena miš

krtic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Wühlmaus (njivska Feldmaus, poljska (mali voluhar) Erdmaus, močvirska Sumpfmaus, sredozemska Mittelmeer-Feldmaus)
krtica novega sveta Neuweltmaus
debelorepa krtica Dickschwanzmaus
gozdna krtica (rdeča miš) Rötelmaus, Waldwühlmaus
kratkouha krtica Kleinwühlmaus
puščavska krtica (tekačica) Rennmaus
sibirska krtica Wurzelmaus
snežna krtica Schneemaus
vrtna krtica Kurzohrmaus

máčka gata f

divja mačka gato m montés
morska mačka macaco m
igrati se mačko in miš jugar al gato y el ratón
hoditi kot mačka okoli vrele kaše andar con rodeos, andarse por las ramas
živeti kot pes in mačka vivir como el perro y el gato
če mačke ni doma, miši plešejo cuando el gato está fuera, los ratones se divierten

matēla (matella) -ae, f (demin. k matula) posoda za tekočine, poseb. nočna posoda, „počepnica“: Pl. et Varr. ap. Non., Ca., Mart., Sen. ph.; preg.: matellam praestare alicui Mart. nizke službe opravljati za koga, mus in matellā Petr. „miš v pasti (mišnici)“, o človeku, ki je v zadregi; meton.: illa matella Petr. kurba komurkoli.

mendrugo moški spol košček, drobec, drobtina

un mendrugo malce, nekoliko
no tener para llevarse un mendrugo a la boca biti reven ko cerkvena miš
mendrugos pl drobtine, ostanki jedi

míška petite souris, souriceau moški spol

biti tiho kot miš (v kotu) se tenir coin, familiarno ne (pas) piper mot, ne pas dire (un) mot; (deklica) fillette ženski spol, enfant ženski spol

míška (-e) f

1. dem. od miš topolino:
pren. gledati kot miška iz moke avere gli occhi assonnati
igrati se kot mačka z miško giocare come il gatto col topo

2. pren. (otrok) topolino

3. ragazza carina, un amore di ragazza

4. miške gastr. frittelle

5. inform. mouse

mížek (-žka) m hipok. od miš topolino, frugolino

móka¹ (-e) f

1. farina:
mleti, presejati moko macinare, setacciare la farina
bela, črna moka farina bianca, integrale
ječmenova, koruzna, pšenična moka farina di orzo, di granturco (farina gialla), di grano
krušna moka farina di pane
pren. gledati kakor miš iz moke guardare con occhi assonnati

2. farina:
kokosova moka farina di cocco
krompirjeva moka fecola
krmilna moka farina da foraggio
sladkorna moka zucchero a velo

3. nareč. agr. (poprh) pruina

4. bot. (mokovec) sorbo (Sorbus aria)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
hmeljna moka luppolino
kostna moka farina di ossa
lesna moka segatura
mehka moka fior di farina, farina fine
mesna moka farina di carne
ribja moka farina di pesce

mok|er [ó] (-ra, -ro) [naß] nass; dan: diesig; čisto: [klatschnaß] klatschnass, durch und durch [naß] nass, [tropfnaß] tropfnass
moker kot cucek/miš [pudelnaß] pudelnass, [patschnaß] patschnass, [quitschnaß] quitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus, [pitschnaß] pitschnass
od dežja: [regennaß] regennass; od potu: [schweißnaß] schweißnass, človek: schweißgebadet; od solza: [tränennaß] tränennass
moker sneg der [Naßschnee] Nassschnee
moker do kože bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
figurativno moker za ušesi [naß] nass hinter den Ohren
Naß- (jakost die [Naßfestigkeit] Nassfestigkeit, klobučevina der [Naßfilz] Nassfilz, para der [Naßdampf] Nassdampf, priprava die [Naßaufbereitung] Nassaufbereitung, stiskalnica die [Naßpresse] Nasspresse, teža das [Naßgewicht] Nassgewicht, tla der [Naßboden] Nassboden, brušenje das [Naßschleifen] Nassschleifen, lepljenje die [Naßklebung] Nassklebung, stiskanje das [Naßpressen] Nasspressen, vlečenje das [Naßziehen] Nassziehen)
tehnika, metalurgija moko zasipanje der Spülversatz

móker wet; damp; (oči) watery; (zemlja, tla) sodden, spongy; moist (od with)

čisto móker od dežja soaked through with rain
bil je móker kot miš he had not a dry stitch on
bil je do kože móker he was wet to the skin
móker za ušesi (figurativno, neizkušen) wet behind the ears
móker za ožeti wringing wet
móker kot miš as wet as a drowned rat, soaking wet