Franja

supernus 3 (super; prim. pronus: pro) zgornji, gornji, gorenji: numen supernum O., Amm. ali supernae gentes Sis. fr. ali superni dei Lucan. zgornji = nebeški bog, bogovi, nebeščan, nebeščani, nubila inferna supernis Lucr., lux Lucan. sončna luč, sončna svetloba, svetloba (luč) sonca, aquilones, qui alti supernique sunt Gell. visoko z neba prihajajoči, Tusculum H. visoko stoječi, pars Plin., partes Gell., litora Mel., vulnus Plin. zgoraj na telesu; neutr. subst.: de superno, de supernis Vitr. ali ex supernis Gell., Amm. od zgoraj, in superna Gell. navzgor. — Adv. supernē (pesniki H., Lucr., Prud. merijo supernĕ)

1. odzgoraj (od zgoraj), zviška, z višine (naspr. ex infimo): Cels., gladium superne iugulo defigit L., superne ruere Lucr.

2. zgoraj: mutor in alitem superne H. ali mulier formosa superne H. zgoraj = na zgornjem delu telesa, unde superne … volvitur amnis V. zgoraj = nad zemljo (naspr. pod zemljo), argentum innatat superne Plin.

3. navzgor, kvišku: superne tendere Plin.

surgō -ere, sur-rēxī, sur-rēctum (iz *subsregō)

I. trans. pokonci postaviti (postavljati), dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): lumbos surgite (po novejših izdajah porgite) Pl. — Soobl. sub-rigō (sur-rigō) -ere, gl. sub-rigō. —

II. intr.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) se, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vsta(ja)ti (iz postelje, s počivala, s stola idr.): surge, nate deā V., surgere ante lucem Ci., cum die O. z dnevom, s (prvim) svitom, ob (prvem) svitu, mane, de nocte H., ad praescripta munia H., surge! … surge, ne longus tibi somnus … detur! H. o bolehajočih: recte est igitur surgetque? H.; kot klic spodbude: surge et inhumanae senium depone Camenae H. vstani že, no; na vprašanje odkod (od kod)? s česa? z abl.: sellā S. ap. Non., strato V., humo, solio, toro O.; s praep.: a mensa Pl. od mize, izza mize, a (po drugih e) cena Plin. iun., e lecto Ter., e lectulo, de sella Ci., e stratis V.; na vprašanje kam? z adv.: surgedum huc Pl.; s praep.: ad aetherias auras V. ali ab umbris ad lumina vitae V. priti na zgornji svet, na (beli) dan, conspexit … surgentem in cornua cervum V. vzdigujočega se v rogove = rogove dvigajočega (dvigujočega); pren.: multum supra prosam orationem Q., in Venerem Ap. spolno občevati, surrecturus in vires (= da bi začel vojno), in res novas (da bi sprožil upor) surrexerat Amm.; occ.
a) (o govorniku, ki hoče govoriti) dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti: ad dicendum, ad respondendum Ci., quid sit quod, cum tot summi oratores … sedeant, ego potissimum surrexerim Ci., surgit ad hos (med njimi) … Aiax O. (prim.: τοῖσι δ' ἀνέστη Hom.); abs.: nolo eum, qui sit dicturus, et sollicitum surgere et colore mutari Q.
b) (o poveljniku) dvigniti se, odriniti (z vojsko): itaque refectis cibo somnoque militibus secundā vigiliā surgit Cu., in Teucros Aetolis surgit ab Arpis Tydides V. se vzdigne, se prikaže.

2. metaf. (večinoma o neživih subj.) (o zvezdah) vziti, vzhajati: Mel. idr., Vespero surgente H., surgente a sole H., hunccine solem tam nigrum surrexe (gl. opombo spodaj) mihi H., primo qui surgere mense … videt … per nubila lunam V., surgentia sidera V.; meton. vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, nasta(ja)ti, napočiti, nastopiti, začeti se, zazoriti (se) (o dnevu), narediti (delati) se, spustiti (spuščati) se, nastopiti (nastopati) (o noči, temi): surgente die V. z dnevom, s (prvim) svitom, cum lux (= dies) surrexerit O., tenebrae surgunt Sen. tr.; (o vodovju) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, narasti (naraščati): surgunt aequora V., surgentibus undis V., cum mare surrexerit O., saevior illa freto surgente O., fontes surgentes Q.; (o drugih stvareh) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, višati se: columnae surgentes V. po malem dvigajoči se, surgunt de vertice pinnae V., fistula disparibus paulatim surgit avenis O. se polagoma viša, ker postaja cevka za cevko (gl. avena) daljša, surgentia in altum cacumina oleae Q., iussit … lapidosos surgere montes O., ultra surgit mons Riphaeus Mel., quo magis surgit exilior (sc. Atlas) Mel., nemora surgentia Sen. tr., circum surgentibus iugis T.; occ.
a) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, prikazati (prikazovati) se: Sen. tr. idr., surgens a puppi (izza hrbta, za hrbtom) ventus V., surgentīs demoror austros V., imbrem surgentem fūgēre grues V., bella Tyro (od Tira sem) surgentia V., pugna aspera surgit V. se začne, nastopi, repens discordia surgit V., de quorum per me volnere surgit honor O., is rumor ab exploratoribus Vitellii dispersus an in ipsa Othonis parte … surrexerit, parum compertum T., quae nunc animo sententia surgit? V. se ti utrinja, non ulla laborum … nova mi facies … surgit V. ne prikazuje se mi, ne stopa mi pred oči.
b) rastoč vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati) se, (z)rasti, narasti (naraščati), vzpeti (vzpenjati) se, (po)večati se; o rastlinah: Col. idr., pro molli viola, pro purpurea narcisso carduos et spinis surgit paliurus acutis V., quis sine nec potuere seri nec surgere messes V., ita culmo surgeret alto (sc. Ceres) H., virgaque per glaebas sensim radicibus actis turea surrexit tumulumque cacumine rupit O., arundo surgit O., segetum sine fruge surgentium marcor Sen. ph.; o zgradbah: ubi nunc ingentia cernes moenia surgentemque novae Karthaginis arcem V., cui gradibus surgebant limina V., aggere multo surgit opus Lucan., meliora surrectura, quam arsissent Sen. ph., in aede Isidis, antiquo quae proxima surgit ovili Iuv., horrea surrexerunt Amm.; pesn. pren. o pesnitvi, o pesniškem umotvoru: sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.; o drugih stvareh: surgat … pius ignis ab ara O., ignis surgebat in flammas Ap. je vzplamteval, surgit … pellis Pers. oteka, solet a nudo surgere ficus (sramna bradavica) equo Mart., ne trito tibi pollice pusula surgat Mart.; o abstr.: altius irae Dardanio surgunt ductori V. višje (silneje, bolj) vzkipeva ihta; o ljudeh: Ascanium surgentem … respice V., spes surgentis Iuli V., toto surget gens aurea mundo V.

Opomba: Sinkop. pf. surrēxtī (= surrēxistī): Mart.; inf. pf. surrēxe (= surrēxisse): H.

sus-citō -āre -āvī -ātum (sub in ciēre)

1. kvišku (pokonci) spraviti (spravljati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzgnati, vzganiti (vzganjati); le pesn.: qui, proscisso quae suscitat aequore terga (= suscitata terga med razori razrite hrbte brazd, vzviške) rursus perrumpit aratro V., aura levis … pendentia lintea malo suscitat O. napenja, Nilus … suscitat undas Lucan., pulverem pede suscitare Val. Max., (sc. Fama) iam suscitat aures Val. Fl. nastavlja (napenja) ušesa, prisluškuje.

2. occ.
a) povzročiti (narediti, poskrbeti), da se kdo (ki sedi ali leži) vzdigne (dvigne) ali da vstane, veleti komu vzdigniti se ali vstati, dvigniti (dvigovati) koga, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) koga, spraviti (spravljati) koga pokonci, (spečega) buditi, zbuditi (zbujati), (mrtvega) obuditi (obujati): te … ab tuis subseliis contra te testem suscitabo Ci., nequitia est evertere, ut suscites Sen. ph., et sedeō quā te suscitat Oceanus Mart. kjer ti veli vzdigniti se, cervum suscitat (sc. e cubili) Val. Fl., suscitat a cano volturium capiti (= capite) Cat. spodi, prežene, suscitare se ab humo Lact.; o bolniku: habes qui … medicum roget, ut te suscitet H. (da) naj ti pomaga, (da) naj te spravi na noge, (da) naj te ozdravi; suscitare aliquem somno ali samo suscitare aliquem Pl., dormit, suscita (sc. eum) Pl., dum erus se ad suom suscitet officium Pl., noctu ambulabat Themistocles … quaerentibusque respondebat Miltiadis tropaeis se e somno suscitari Ci., suscitare aliquem ante lucem, mane Varr. fr., Euandrum ex tecto lux suscitat alma V., cum te octava quiete e molli longo suscitat hora die Cat.; suscitare mortuos velut e somno solutos Lact., bonos Amm., suscitatus Aug. zopet obujen.
b) (z)graditi, postaviti (postavljati), (se)zidati: delubra deûm Lucr.

3. metaf. nagnati (naganjati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati), vne(ma)ti, podžgati (podžigati), povzročiti (povzročati): Tarchonem in proelia V., deos (viros) in arma V., vim suscitat ira V., suscitare se irā V. razvne(ma)ti se v jezi, biti razvnet od jeze, biti hudo jezen, tibi has miserabilis Orpheus … poenas … suscitat V. to nadlogo ti povzroča … Orfej, fictas suscitant sententias Enn. ap. Ci., citharā tacentem suscitat Musam … Apollo H. vzbuja s citrami (s plunko) k petju, oscinem corvum prece suscitabo H. zaželel si bom (priželel si bom, izprosil si bom) krokarjev glas, Vesbius, attonitas acer cum suscitat urbes Val. Fl. vznemirja, suscitare crepitum pede Pr., clamores Ph., sensus tuos Sen. tr., motum mentium Amm., suscitatis viribus Amm., suscitare enses ad tympana Cl.; occ.
a) podpihniti (podpihovati), razpihniti (razpihovati, razpihavati), (zopet) vne(ma)ti, razvne(ma)ti, (pod)netiti, podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), povzročiti (povzročati), začeti (začenjati): cinerem et sopitos ignes (pod pepelom še tleči ogenj) V., hesternos ignes O., extinctos (sc. amoris) ignes O.; bellum L., Brutus et Cassius in Ci. ep., caedem V., clades Amm.
b) (vz)dražiti, zdražiti: palatum Varr.

temporāneus 3 (tempus1)

1. ob pravem času prihajajoč (nastopajoč, dogajajoč se, vršeč se), pravočasen: erumpat temporanea lux nostra Aug., donec accipiat temporaneum et serotinum Vulg. zgodnji in pozni dež.

2. časen, začasen: Eccl.

tubi-lūstrium ( tubu-lūstrium) -iī, n (tuba in lūstrāre) tubni (trobni, trombni, trobeljni, trobentni) praznik (23. marca in 23. maja, ko so čistili daritvene (obredne) tube): dies tubulustrium appellatur, quod eo die in atrio sutorio sacrorum tubae lustrantur Varr., proxima Volcani lux est, tubilustria dicunt: lustrantur purae, quas facit ille, tubae O.

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

umbrōsus 3 (umbra) senčnat, in sicer =

1. obilo sence imajoč, obsenčen: Plin., Sen. ph., vallis V., ripa Ci., H., cavernae V. temne, amores Aug. dnevne luči se plašeče, locus umbrosior Ci.; subst. umbrōsa -ōrum, n somrak, polmrak (naspr. tenebrae in clara lux): Sen. ph.

2. obilo sence dajajoč, obsenčujoč: cacumina V., salices O., folium umbrosissimum Plin.

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.

λευκός 3 [Et. kor. leuq = svetiti, lat. luceo (iz louqéjō), luna (iz louqsnā), lumen iz leuq-smen, lux; slov. luč (iz louqj-), luna (iz louqsnā), nem. Licht] 1. svetel, bleščeč λέβης, jasen, čist, bister ὕδωρ. 2. a) bel, gol, bosonog πούς, κῶλον, τὸ λευκόν (sc. ἱμάτιον) bela obleka NT; b) bled, siv θρίξ, osivel, γήρᾳ vsled starosti; c) ἡμέρα srečen.