Franja

biksa|ti (-m)
biksa ga ➞ → lomiti ga

clasp² [kla:sp]

1. prehodni glagol
zapeti, zavozljati; objeti, okleniti, skleniti (roke)

2. neprehodni glagol
priviti se, okleniti se

to clasp in one's arms objeti
to clasp hands rokovati se
to clasp one's hands lomiti roke
to clasp another's hand rokovati se s kom
to clasp in one's arms objeti
to clasp to one's bosom pritisniti na srce

clip¹ [klip] prehodni glagol
izrezati, (pri)striči; obrezovati
pogovorno lopniti, udariti, uščipniti; preščipniti; (črke) izpuščati
sleng ropati, varati
ameriško, pogovorno hitro se premikati, teči

to clip s.o.'s wings pristriči komu peruti
to clip one's English lomiti angleščino

espagnol, e [ɛspanjɔl] adjectif španski; masculin španščina

Espagnol, e masculin, féminin Španec, -nka
(familier) parler le français comme une vache espagnole lomiti francoščino

excīdō² -ere -cīdī -cīsum (ex in caedere)

1. izseka(va)ti, odseka(va)ti, poseka(va)ti, izreza(va)ti: excisa est arbor, non evulsa Ci. ep., omnibus arboribus longe lateque … excisis C., excisā trabe bipenni V., excidere radicem, caput Plin., os, testiculum Cels., genitalia Sen. ph., virilitatem Q., se O., ali aliquem Mart., Icti. skopiti, partum mulieri Dig., excisa saxa Sen. ph. Od kod? pesn. z abl.: columnas rupibus V. stebre iz skal izklesati; v prozi: lapides e terra Ci. kamenje lomiti.

2. izsekati = izvotliti, izdolbsti, prebiti, predreti: saxum penitus excisum Ci., excidere portas C. prebiti, latus rupis in antrum excisum V., excidere stagnum in petra Col., vias inter montes Plin., excisi obelisci Plin., excidere montem Suet.; occ. excisa pelta O. od obeh strani zarezan ščit (Amazonk).

3. pren. docela porušiti, razrušiti, razdejati, pokončati, opustošiti: Carthaginem, Numantiam Ci., qui domos inimicorum suorum oppugnavit, excidit, incendit Ci., urbs excisa Ci., V., excisā Troiā V., oppida excisa S., murus excisus H., excidere moenia Fl., Germaniam, agros Vell.; z osebnim obj. = pogubiti, ugonobiti, docela poraziti: exercitum, gentem Teutonum Vell., Sugambros T.; z abstraktnim obj. = iztrebiti, uničiti, zatreti (zatirati): illud tristissimum tempus … ex animo Ci., vitium irae H., iram animis Sen. ph., iram penitus Lact., terrores rei publicae Vell., causas bellorum, multorum statūs T.; pren. iztrebiti = izbrisati: aliquem e numero civium Plin. iun.

français, e [frɑ̃sɛ, z] adjectif francoski; masculin francoščina

Français, e Francoz, -inja
en bon français jasno
parler le français govoriti francoščino
parler le français comme une vache espagnole lomiti francoščino
parler français govoriti francoski
ancien français starofrancoščina

francóščina French; the French language

slaba, polomljena francóščina broken French
lomiti francóščino to speak broken French
znati nekaj francóščine to have a smattering of French

ga² partikula:
lomiti ga, srati ga ➞ → lomiti, srati
gorje se/si ga ➞ → gorje
bog/vrag si ga vedi ➞ → bogsigavedi/ vragsigavedi

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

imbottare v. tr. (pres. imbotto) nalivati v sode:
imbottare nebbia pren. lenariti
imbottare buio pren. lomiti ga

jezik¹ [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
jezika:
… jezika Zungen-
(hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)

2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen

3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
dolg jezik ein loser Mund
lažniv jezik eine falsche Zunge
nesramen jezik ein loses Maul
oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
umazan jezik ein ungewaschener Mund
zloben jezik ein böses Maul
zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
|jezika:
figurativno okretnega jezika redegewandt
ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
|jezik:
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
držati jezik za zobmi den Mund halten
imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
pokazati jezik die Zunge zeigen
razvezati jezik die Zunge lösen
zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
na jezik(u):
položiti na jezik besede: in den Mund legen
biti vsem na jeziku in aller Munde sein
brez dlake na jeziku mit nackten Worten
imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
v jezik:
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
z jezika:
vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen

jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

materinski jézik native language, mother tongue
mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
občevalni jézik colloquial language, vernacular
knjižni jézik literary language
diplomatski jézik diplomatic language
Cankarjev jézik Cankar's language
lahek, težak jézik easy, difficult language
goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
prekajen jézik smoked tongue
zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
učitelj jézikov (foreign) language teacher
dar za jézike gift of tongues
morski jézik (riba) sole
dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
moderni (stari) jézik modern (ancient) language
strokoven jézik technical language
uradni, službeni jézik official style
zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
duh jézika genius of a language
jézik posrednik interlingua
na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
imeti dolg jézik to have a long tongue
ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
držati jézik to hold one's tongue
drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
jézik mu je odpovedal his tongue failed him
pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
pokaži jézik! put out your tongue!
sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
pazi na svoj jézik! mind your tongue!
lomiti jézik to murder a language
jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
(on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
ušlo mi je z jézika I let it slip out
on zna mnogo jézikov he is a polyglot
tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

kámen stone; ZDA (vsake oblike) rock; medicina calculus, stone, gravel, concretion; (prodnik) pebble

brusni kámen whetstone, grindstone
drag kámen precious stone, gem
drobilec kámna (oseba) quarryman, quarrier, (stroj) crushing machine, jaw (ZDA rock) crusher
gradbeni kámen building stone
kisli kámen (galun) alum
kresilni kámen mint, flintstone, (za vžigalnik) (lighter) flint
kámen kaldrme cobble, cobblestone
ledvični kámen kidney stone
loščilni kámen (za kovine) Bath-brick
miljni kámen milestone
mlinski kámen millstone
peklenski kámen lunar caustic, silver nitrate
preskusni kámen touchstone; test
nagrobni kámen tombstone, gravestone
otesan kámen hewn stone, dressed stone, ashlar
sklepni kámen keystone
kámen spotike stumbling block
kámen modrih philosophers' stone
vinski kámen tartar
temeljni kámen foundation stone
vogelni kámen cornerstone
kámen v mehurju medicina urinary calculus
žolčni kámen gallstone
zobni kámen tartar
umeten drag kámen imitation gem
tvorba kámnov medicina lithogenesis
mrzel kot kámen stone-cold
gluh kot kámen stone-deaf
trd kot kámen (as) hard as stone, stone-hard
domet, lučaj kámna a stone's throw
kup kámnov a heap of stones
obdelovanje kámna stonework
srcé iz kámna a stony heart
trd kot kámen (figurativno) hard as stone, biblija arhaično hard as the nether millstone
lomiti kámen to quarry
metati kámne v koga to throw stones at someone
to bi še kámen omečilo it is enough to melt a heart of stone
odvaliti komu težak kámen od srca to take a load (ali a weight) off someone's mind
kámen se mi je odvalil od srca a great weight has been taken off my mind, that's a great weight off my mind
ne pustiti kámna na kámnu not to leave a single stone standing
zmrzuje, da kámen poka it freezes hard
porušiti, razdejati kámen za kámnom to pull down stone by stone
od zgradbe ni ostal kámen na kámnu not a single stone of the building was left standing
rajši bi kámne tolkel na cesti! I'd rather do hard labour, I'd rather join a chain gang
zagnati, zalučati kámen v koga to cast a stone at someone
ubiti dve muhi z enim kámnom to kill two birds with one stone
kámen do kámna palača (figurativno) look after the pennies and the pounds will take care of themselves

kópje (orožje) spear, lance; šport javelin; (kratko) dart; (afriško) assegai

konica kópja spearhead
prebosti, raniti s kópjem to spear, to lance
met kópja šport throwing the javelin
metalec kópja javelin thrower
lomiti kópja za (figurativno) to break a lance for, to espouse a cause

kópje (-a) n

1. lancia; hist. pilo; tragula; pren.
lomiti kopja za kaj battersi, impegnarsi a fondo per qcs.
pren. zaradi tega se ne splača lomiti kopja non è il caso di litigare

2. šport. giavellotto:
met kopja lancio del giavellotto

3. asta (della bandiera):
zastava na pol kopja bandiera a mezz'asta

krona|ti ga [ó] (-m ga) (lomiti ga) Dummheiten machen, Mist machen

lance [Iɑ̃s] féminin sulica, kopje; grebljica; brizgalna cev, brizgalnica; populaire dež, voda

lance d'arrosage vrtna brizgalnica
fer masculin de lance železna konica sulice ali kopja
lance de drapeau drog za zastavo
baisser la lance (figuré) popustiti, vdati se
brandir une lance vihteti sulico
rompre une lance avec quelqu'un lomiti kopje s kom
rompre une lance, courir une lance (des lances) en faveur de quelqu'un lomiti kopje za koga, zavzeti se za koga

lanza ženski spol sulica, kopje; drog za zastavo; oje, sora

estar con la lanza en ristre biti v polni pripravljenosti
correr lanzas lomiti kopja
romper lanzas por uno lomiti kopja za koga

Lanze, die, (-, -n) sulica, kopje; eine Lanze brechen für zavzemati se za, zavzeti se za; eine Lanze brechen mit lomiti kopja z