Franja

poseb|en¹ [é] (-na, -no)

1. (ločen) getrennt, gesondert, abgesondert, Sonder- (pogodba der Sondervertrag, razstava die Sonderausstellung); Neben- (dogovor die Nebenbestimmung); Einzel- (garaža die Einzelgarage, odtis der Einzeldruck)

2. (dodaten) extra, Extra- (soba das Extrazimmer, storitev die Extraleistung); pri računu: zuzüglich

post (iz italske obl. *post(i); indoev. kor. *pos (verjetno sklonska obl., morda lativ indoev. zaimka *ep-, *op-; prim. skr. ápi(-) pri, na = gr. ἔπι) k, za > pri, po, razširjen iz *po (prim. lat. ab in po); prim. skr. paścā́ zadaj, potem, kasneje, arkadsko-kiprijsko πός od, pri, po, proti, zaradi, dor. ποτί, lit. pàs pri, na, k, sl. po)

I. adv.

1. (krajevno) zadaj, zad(i): caedere … servos, qui post erant Ci., ante aut post pugnare L., sed ubi periculum advenit, invidia atque superbia post fuere S. sta bili zapostavljeni; pri glag. premikanja = nazaj, navzad: post curvantur Plin., neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. fr.

2. (časovno) potem, zatem, pozneje, kasneje, potlej, nato: die post Ci. naslednji dan, naslednjega dne, horā post Ci.; pogosto z abl. mensurae: paulo p. Ci. ali p. paulo C., L. kmalu potem (zatem), multo p. Ci. mnogo pozneje, neque ita multo p., p. non multo N., aliquanto p. ali p. aliquanto Ci., multis annis p. Pl. ali multis p. annis Ci. mnogo let pozneje (potem), paucis p. annis Cu., anno p., biennio p. Ci., paucis diebus p. Pl. ali p. paucis diebus L., paucis p. diebus, quam discesserat Ci., longo p. tempore V., non magno p. tempore Iust., p. non longo tempore Gell., haud longe p. Gell., deinde p. N., Vell. ali p. deinde Ter., Tab. XII ap. Gell. ali p. inde Lucr., Vop., post quam gl. postquam.

3. o vrstnem redu pri naštevanju
a) (krajevno) zadaj, zad(i), nazadnje, naposled, končno: prima Cyrene est, de deinceps duae Syrtes, deinde Philaenon arae, post aliae Punicae urbes S.
b) (časovno) potem, nato: initio … post Ci., primo … p., primo … deinde … p. Ci., deinde … tum … p. Cels.; p. = postremo Pl. skratka. —

II. praep. z acc.

1. (krajevno) za (naspr. ante): post me erat Aegina, ante me Megara Ci., post equitem sedet atra cura H., collocare impedimenta p. legiones C.; metaf. (o vrstnem redu, stopnji): p. hunc Apollinem colunt C., neque erat Lydia p. Chloen H., conveniebat, ut ceteri p. Sabinum fratrem haberentur T. da naj se zapostavljajo … , naj se postavljajo za …

2. (časovno) po, od, izza: O., H., Iust. idr., p. hunc diem Pl., aliquot p. menses Ci., paucos p. dies L., p. hominum memoriam Ci., N. ali p. memoriam humani generis S. ali p. natos homines, p. genus hominum natum Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni; tako tudi: p. ea, post haec (hoc) s quam: p. diem tertium quam dixerat Ci., p. annum quartum, quam expulsus fuerat N. štiri leta po tem, ko … , v petem letu po tem, ko …

Opomba: Post

1. ločen od svojega sklona: p. enim Chrysippum Ci., postve eos censores L., postve ea Ci., post autem elephantos Auct. b. Afr., post autem mortem N., postque ea L.

2. sklonu zapostavljen: hunc post Ci. — Star. (so)obl. poste: Pl., Ter., Enn. fr.; pos: Q., Hier., It.

re-vellō -ere -vellī -volsum, mlajše -vulsum (re in vellere)

1. odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), iztrgati (iztrgavati, iztrgovati), utrgati (utrgavati, utrgovati), (iz)ru(va)ti, (iz)puliti: Plin., Sil. idr., crucem Ci., Gorgonis os pulcherrimum, revolsa tabula, revolsi gradus templi Ci., revellere pellem (sc. bovis) Col., puerum O., solio regem Sil. pahniti s prestola, milites scuta manibus revellunt C., signa militaria (prapore iz zemlje) revellere Lucan., Sil. = z vojsko se dvigniti, odriniti; izhodišče v abl.: Tyrios Sidoniā urbe revelli V. sem odpeljal, herbas radice revellere O.; s praep.: telum ab radice V., morte ab aliquo revelli O. biti komu ugrabljen, biti ločen od koga, navem e scopulo, amorem (mesni izrastek) de fronte V.; pesn.: Cyclades revolsae V. izkoreninjene, revellis agri terminos H. prestavljaš mejnike = širiš svoja posestva; pren.: tuarum scelerum tela de corpore rei publicae revelli Ci.

2. metaf. pregnati (preganjati), izbrisati (izbrisavati, izbrisovati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): consulatum ex omni memoria Ci., honorificis verbis omnes iniurias Ci., oscula Sil., de stirpe imperium Cl., alicui avias veteres Pers. predsodke.

3. (s)treti, (z)lomiti (zlamljati), (raz)lomiti (razlamljati), razbi(ja)ti, (s silo) odpreti (odpirati): revellere claustra Ci., L., ianuam Ci., vincula Ci., fores templi Suet., templa Lucan., saeptis revolsis in forum introiri Ci., venis revolsis Sen. tr.; pesn.: humum dente curvo O. orati, sepulcra Corn., cineres manesve (= sepulcrum) V. izkopavši (izrivši) (o)skruniti (oskrunjati); metaf. pren.: quā (sc. ianuā) effractā et revolsā pateret provincia Ci.

schuldig

1. kriv (für za); schuldig geschieden ločen kot kriva stran; sich schuldig fühlen čutiti se krivega; jemanden einer Tat schuldig sprechen Recht spoznati (koga) za krivega (česa); sich schuldig bekennen/auf schuldig plädieren priznati krivdo; sich schuldig machen zakriviti, zagrešiti (kaj)

2. dolžen; schuldig bleiben ostati dolžen; schuldig sein biti dolžen; Dank schuldig sein biti dolžen hvaležnost; schuldige Aufsicht dolžno nadzorstvo

separate² [sépəreit]

1. prehodni glagol
ločiti (from od)
oddeliti, razdeliti (into v)
razdružiti; odbrati, izolirati, centrifugirati (mleko); odpustiti iz vojaške službe
pravno (zakonsko) ločiti

separated from his wife ločen od (svoje) žene
to separate church and state ločiti cerkev in državo
to separate cream from milk posneti smetano z mleka

2. neprehodni glagol
ločiti se, oddeliti se, oddvojiti se, razdružiti se, odcepiti se; (zakonsko) se ločiti

before we separate preden se ločimo
to separate from a church izstopiti iz (neke) cerkve

split² [split] pridevnik
razcepljen, razklan, razbit; razpokan

split infinitive nedoločnik, ki je s prislovom ločen od predloga to
split peas posušen in razklan grah
split pin klin, ki se odpre, ko se porine skozi luknjo
split ring preklan obroč, na katerega se nanizajo ključi
split second hipec, trenutek
split ticket politika, ameriško volilni listek s kandidati več strank
split cloth medicina povoj z več konci

stante

A) agg. stoječ:
a sé stante poseben, ločen
seduta stante med sejo; ekst. takoj

B) prep. zaradi, spričo:
stante il cattivo tempo non vado al mare zaradi slabega vremena ne grem na morje
stante il fatto che ker

stran³ ženski spol (-i …)

1. der Teil
kriva stran der [schuldtragende] Schuld tragende Teil
ločen kot kriva stran schuldig geschieden
tožeča stran der klagende Teil
tožena stran der Beklagte ( ein -r)

2. pravo die Seite, die Partei (nasprotna Gegenseite, Gegenpartei, upniška Gläubigerseite)
stran pri pogajanjih o kolektivni pogodbi die Tarifpartei
nameni nasprotne/druge strani die Gegenabsicht
obveza druge strani die Gegenverpflichtung
priča nasprotne strani der Gegenzeuge
s strani tožnika klägerischerseits

Temenos, n (gr. τὸ τέμενος ločen, omejen kraj) Témen(os) = svetiščni okraj, posvečen gaj, poseb. Apolonu posvečeni gaj pri Sirakuzah. Od tod

1. Temenītēs -ae, m (Τεμενίτης) Temenít (= v gaju čaščeni), tj. Apolon in njegov v omenjenem gaju stoječi kip: Ci., Suet. (z acc. Temenitem).

2. Temenītis -idis, f (Τεμενῖτις) témenska
a) porta Témenska vrata = Gajska vrata v Tarentu, skozi katera se je prišlo do nekega Temena: L.
b) (sc. κρήνη) Témenski vrelec (Temenítida) v omenjenem Apolonovem gaju pri Sirakuzah: Plin.

zákon

1. (postava, zaveza) law; act (of parliament); tehnika principle

pisani zákon statute
božji zákon divine law
Grimmov zákon gramatika Grimm's law
duh zákona the spirit of the law
po angleškem zákonu under English law
na temelju zákona by virtue of a law, under a law
zbirka zákonov digest (of laws)
zákon ponudbe in povpraševanja the law of supply and demand
zákoni perspektive the laws pl of perspective
kršilec zákona lawbreaker, transgressor, offender
kršitev zákona transgression (ali violation) of a law, offence, ZDA offense
oseba zunaj zákona outlaw
oseba, ki se pokorava zákonu law-abiding person
tolmačenje zákona interpretation of the law, law interpretation
luknja v zákonu loophole in the law
zaščiten z zákonom protected by law
novi (stari) zákon religija New (Old) Testament
z zákonom pooblaščen organ statutorily empowered authority
izdati zákon to pass (ali to promulgate) a law
izvrševati zákone to administer the law
odobriti zákon to ratify (ali to approve) a law
obiti zákon to circumvent (ali to evade) to get round the law
kršiti zákon to infringe (ali to violate, to transgress, to contravene) a law
pasti, priti pod zákon to come under a law
postati zákon to become law, to pass into law
postaviti koga izven zákona to outlaw someone
zákon je prevladal the law prevailed
sprejeti zákon parlament to pass a bill
izboljšati, spremeniti zákon to amend a law
razveljaviti, ukiniti zákon to abrogate (ali to repeal) a law
zákon velja the law is in force, the law is valid (ali binding)
zákon bo stopil v veljavo dne 1. januarja the law will come into force (ali will come into effect) on the 1st of January
temeljiti na zákonu to be based on statutory authority
urejati z zákonom to regulate by statute and constitution
uvajati z zákonom to introduce by statute
uveljaviti zákon to enforce a law, to put a law into force

2. (zakonska zveza) marriage, matrimony, wedlock

civilni zákon civil marriage
divji zákon cohabitation, concubinage
ločitev zákona divorce
nesrečen zákon an ill-assorted couple
poskusni zákon ZDA companionate marriage
njun zákon je bil srečen their marriage was a happy one
zákon je bil ločen the marriage was dissolved
ima sina iz prvega zákona she has a son by her first marriage
živela sta v srečnem zákonu they lived in connubial bliss
živeti v divjem zákonu (figurativno) to cohabit, to live together (as man and wife)

ἀμφίς ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).

ἀπ-αρτάω 1. trans. a) obesim, navežem na kaj; pass. visim; b) ločim, oddaljim, odstranim, λόγον τῆς γραφῆς govor od predmeta tožbe; pass. ločen, oddaljen sem od česa, ταῖς παρασκευαῖς καὶ ταῖς γνώμαις ἀπηρτημένοι neoboroženi in neodločeni. 2. intr. odstranim se, oddaljujem se εἴς τι.

ἀπ-έχω [fut. ἀποσχήσω, ἀφέξω, aor. ἀπέσχον] ep. tudi ἀπίσχω 1. act. in pass. a) trans. odvračam, odklanjam, odbijam, oddaljujem, zadržujem od τινά τινος; ločim, branim, παράκλησιν, μισθόν imam, prejel sem, dobil sem NT, impers. ἀπέχει dosti je, zadošča NT; b) intr. oddaljen sem, daleč sem, ločen sem, ἀπό τινος od koga NT; razlikujem se; ἀποσχὼν τεσσαράκοντα σταδίους μὴ φθάσαι ἐλθών samo še 40 stadijev (je manjkalo), pa bi ga bil pretekel. 2. med. odvračam se (svoje roke) od česa, zdržujem se česa (ἀπό) τινος NT, izogibljem se, odneham od, ne dotaknem se, prizanašam φίλων.

ἀποδάσμιος 2 (δαίομαι) ion. oddeljen, ločen, odcepljen.

ἀπο-κρῑ́νω [fut. -κρῐνῶ, pass. pf. aor. ep. ἀποκρινθείς, med. fut. -κρινοῦμαι, NT ἀποκριθήσομαι, aor. ἀπεκρινάμην, pf. ἀποκέκρῐμαι] 1. act. ločim, od-, raz-, izločim, izbiram ἓν δυοῖν κακοῖν; zametujem; ločim s pregrajo πρύμνην. 2. pass. ločim se, ločen sem, τινός od česa, razhajam (razidem) se, razlikujem se, različen sem; ἐς νόσον πάντα prehajam v, εἰς ἓν ὄνομα obsežen sem v eni besedi. 3. med. odgovarjam; NT povzamem besedo, začnem govoriti.

ἀπο-νόσφι(ν) ep. 1. adv. sam zase, posamič, posebej. 2. praep. z gen. daleč od, ločen od.

ἀπ-ορφανίζομαι pass. osirotim (-éti), postanem sirota; ἀφ' ὑμῶν ἀπορφανισθείς osirotel in ločen od vas NT.

ἀπότροπος 2 (ἀπο-τρέπω) 1. ep. proč obrnjen, ločen, samoten, oddaljen od. 2. poet. od česar se kdo proč obrača, mrzek, grozen.

δια-σπάω 1. act. narazen vlečem, raztrgam, τοὺς ἄνδρας κρεουργηδόν na kose (tako tudi med. Evr. Bakh. 33922) pretrgam, ločim, razpršim, razderem, uničim νόμους, πολιτείας; razcepim, porazdelim v majhne oddelke φάλαγγα. 2. pass. razpršim se, razidem se, taborim v oddelkih (po vaseh), διεσπασμένος razcepljen, razdeljen, ločen, τὸ διεσπάσθαι razkosanje, razdor.

δια-σχίζω 1. razkoljem, razcepim, razrežem, raztrgam (param), ločim. 2. pass. ločen sem od; τρίβῳ τινί zaidem, krenem (po neki stezi) s pravega pota.