Franja

sínovski filial

sinovska ljubezen amor m filial

skozi² [ó] predlog:

1. durch (skozi sobo durch das Zimmer, skozi hišo durch das Haus, skozi ključavnico durch das Schlüsselloch, skozi nos durch die Nase, skozi solze durch einen Tränenschleier, skozi vse težave durch dick und dünn, zadnja vrata durch die Hintertür); poudarjeno: durch … hindurch

2. okno ipd.: aus (skozi okno aus dem Fenster), bei … hinaus (okno beim Fenster hinaus)

3. časovno: durch (vse življenje durch das ganze Leben), über (zimo durch/ über den Winter)
|
dihanje skozi nos die Nasenatmung
dihanje skozi usta die Mundatmung
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
pogledati skozi prste durch die Finger schauen, fünf gerade sein lassen
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen
prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen
prebiti se skozi knjigo sich durch ein Buch durchlesen
z glavo skozi zid mit dem Kopf durch die Wand
medicina skozi kožo perkutan
medicina skozi usta peroral

skrít (-a -o) adj. nascosto, riposto, oscuro, recondito, segreto; pren. celato:
gojiti skrito zavist do nutrire una sorda invidia verso, per
skriti zaklad il tesoro nascosto
skrita bolečina male oscuro, recondito, dolore nascosto, celato
film. skrita kamera candid camera
skrita ljubezen relazione segreta
skrita misel sottinteso
skrita pisava crittografia
ekon. pren. skrite rezerve fondi segreti
žarg. skriti denar morto
skriti manever siluro; manovra segreta
skriti obveščevalec talpa

skríven (-vna -o) adj.

1. nascosto, occultato, segreto; clandestino:
skriven prehod čez mejo passaggio clandestino della frontiera
skrivni predal cassetto segreto

2. (neopazen) segreto, inosservato:
skrivna ljubezen amore segreto

3. furtivo, intimo, inconfessato:
skrivna želja desiderio inconfessato; desiderio nascosto, segreto
skriven pogled sguardo furtivo

4. (skrivnosten) misterioso; knjiž. recondito:
skrivna moč una forza misteriosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v skrivnem kotičku srca tli upanje nell'angolo più recondito del cuore cova la speranza
objavljati pod skrivnim imenom pubblicare sotto pseudonimo
skrivni sestanek conventicola; appuntamento, convegno segreto
skrivna pisava crittografia
skrivne vede scienze occulte
skrivno početje lavorio
skrivno zborovanje conciliabolo

skúšati (-am)

A) imperf.

1. provarsi a, tentare di, cercare di:
skušati kaj dvigniti cercare di sollevare qcs.
skušati koga pregovoriti tentare di convincere qcn.

2. abs. pren. tentare, mettere alla prova:
rel. hudič ga skuša il diavolo lo tenta

3. star. (doživljati, čutiti) sperimentare, provare:
skušati ljubezen, žalost provare amore, tristezza

B) skúšati se (-am se) imperf. refl.

1. provarsi, cimentarsi, mettersi alla prova:
skušati se v metanju cimentarsi nel lancio

2. (tekmovati, kosati se) gareggiare, competere (con):
letošnje vino se ne more skušati z lanskim il vino di quest'anno non può competere con quello dell'annata scorsa

slép aveugle ; (na eno oko) borgne

čisto slep complétement aveugle
slep za barve daltonien, atteint de daltonisme
slep ponoči héméralope
slep od rojstva aveugle de naissance
slepe miši (igra) colin-maillard moški spol
igrati se slepe miši jouer à colin-maillard
slepa jeza (ljubezen, pokorščina, strast, vdanost) colére ženski spol (amour moški spol, obéissance ženski spol, passion ženski spol, dévouement moški spol) aveugle
slepo okno fausse fenêtre
postati slep devenir aveugle, perdre la vue
slepi potnik passager clandestin
slepo steklo verre moški spol opaque
slepi strel coup moški spol à blanc
slepa ulica impasse ženski spol
slepo aveuglément, en aveugle, à l'aveuglette, sans réflexion
slepo zaupati komu faire confiance aveuglément à quelqu'un
na slepo srečo au hasard, sans réflexion, au petit bonheur, à l'aventure, aveuglément
ljubezen je slepa l'amour a un bandeau sur les yeux
tudi slepa kura (kokoš) zrno najde une poule aveugle peut parfois trouver son grain

spreobrníti convertir, changer

spreobrniti se se convertir à
spreobrniti koga h krščanstvu convertir quelqu'un au christianisme, christianiser quelqu'un
spreobrniti se k nazorom nekoga se convertir aux idées de quelqu'un
njena ljubezen se je spremenila v sovraštvo son amour se changea en haine

sréčen (-čna -o) adj.

1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici

2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento

5.
srečen konec lieto fine, happy end

star¹ (-a, -o)

1. (prileten) alt, betagt, bejahrt; zelo: hochbetagt; (postaran) alt, gealtert

2. (izkušen) erfahren (ribič ein erfahrener Angler)

3. (ne svež) sledovi, rana, riba: alt, žemlja: altbacken; (odložen) obleka: abgelegt; (ponošen) abgetragen

4. Alt- (kamena doba die Altsteinzeit, pogodba der Altvertrag, zgradba der Altbau, zlato Altgold, bremena/grehi Altlasten množina, sneg der Altschnee)

5.
stara šola die alte Schule
v stari moči zemlja: agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
odpirati stare rane alte Wunden wieder aufreißen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

starševsk|i (-a, -o) parental, elterlich, Eltern-, Parental- (celica die Elternzelle, generacija die Elterngeneration, generacija biologija Parentalgeneration, ljubezen die Elternliebe)
starševska oblast elterliche Gewalt
| ➞ → roditeljski

strásten passionné , (ognjevit) fougueux, ardent, fervent

strastno avec passion (ali ferveur), passionnément, ardemment
strastno ljubiti koga aimer quelqu'un passionnément (ali à la folie)
strastna ljubezen amour-passion moški spol
strastno se zaljubiti v koga se prendre de passion pour quelqu'un
strastno se vneti za se passionner pour

strásten (-tna -o) adj.

1. appassionato, passionale, ardente, caldo; sviscerato:
strasten človek uomo, donna passionale
strastne besede parole appassionate
strasten objem un caldo abbraccio
strastna ljubezen amore sviscerato, appassionato, passionale

2. appassionato, fanatico, entusiasta; incallito:
strasten kadilec fumatore incallito
strasten lovec, ribič cacciatore, pescatore appassionato
strasten navijač tifoso fanatico
strasten ljubitelj glasbe un appassionato, un patito della musica

strelec samostalnik
1. (kdor strelja z orožjem) ▸ lövész, lövőV strelskem centru danes nastopajo vsi štirje slovenski strelci. ▸ A céllövőközpontban ma mind a négy szlovén lövő fellép.
Pokol je preživela mlajša ženska, ki se pred strelcem skrila pod odejo in pozneje poklicala policijo. ▸ A mészárlást egy fiatalabb nő élte túl, aki a lövöldöző elől egy takaró alá bújt, majd később hívta a rendőrséget.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ NyilasSamski strelci utegnejo novo ljubezen srečati na delovnem mestu ali med poslovnimi partnerji. ▸ Az egyedülálló Nyilasok a munkahelyükön vagy az üzleti partnereik között találkozhatnak új szerelmükkel.Luna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

3. (pri igrah z žogo) ▸ góllövő [pri igrah, ki se igrajo na gol] ▸ pontszerző [pri igrah, ki se igrajo na točke]Premagali smo košarkarsko velesilo, ki ima odlične igralce, predvsem natančne strelce z razdalje. ▸ Megvertünk egy kosárlabda-nagyhatalmat, amelynek nagyszerű játékosai, elsősorban pontos bedobói vannak.Pri gostih je bil najučinkovitejši Kubanec Perez, ki je bil s sedmimi goli tudi prvi strelec tekme. ▸ A vendégeknél a kubai Perez volt a legeredményesebb játékos, aki hét góllal a mérkőzés legjobb góllövője lett.

4. zoologija Toxotes jaculatrix (riba) ▸ jávai lövőhal

svobôda libertad f

s (polno) svobodo con toda libertad
svoboda besede libertad de (la) palabra
svoboda mórij libertad de los mares
svoboda gibanja (delovanja) libertad de movimiento (de acción)
osebna svoboda libertad personal, libertad individual
pesniška svoboda licencia f poética
tiskovna svoboda libertad de prensa (ali de imprenta)
svoboda vesti libertad de conciencia
verska svoboda libertad de cultos
borba za svobodo lucha f por la libertad
ljubezen do svobode amor m a la libertad
odvzem osebne svobode (jur) privación f de la libertad individual, (protipraven) secuestro m
dati komu svobodo dar la libertad a alg
dati, pustiti komu vso svobodo (fig) dar pleno poder a alg
imeti polno svobodo za tener plena libertad para
vzeti komu svobodo privar de la libertad a alg

svobôden free; (na prostosti) at liberty, at large; (neodvisen) independent; (poklic) liberal; (nezasužnjen) unenslaved; (neujet) at large, uncaught

svobôdna ljubezen free love
svobôden mislec, duh freethinker
svobôden poklic liberal profession
svobôden prehód free pass
svobôdno pristanišče free port
svobôdna trgovina free trade
svobôdne umetnosti the liberal arts pl
svobôdna volja free will
svobôden promet blaga free sale of goods
svobôdna menjava dela free exchange of labour
svobôdno združeno delo freely associated labour
svobôdna skupnost free community
svobôdna in vsestranska dejavnost free and all-round activity

svobôden libre ; (neodvisen) indépendant

svobodna konkurenca libre concurrence
svobodna ljubezen union ženski spol libre
svoboden poklic profession libérale
svobodna trgovina libreéchange moški spol
svobodno misleč aux vues larges, libéral

študéntovski de estudiante(s), estudiantil

študentovska čepica gorra f (ali casquete m) de estudiante
študentovska četrt (naselje) barrio m universitario
študentovski dom casa f (ali residencia f ali hogar m) de estudiantes
študentovsko društvo sociedad f (ali centro m) de estudiantes
študentovska leta años m pl de estudios
študentovska ljubezen amor m de estudiante
študentovska manifestacija manifestación f estudiantil
študentovsko življenje vida f estudiantil (ali de estudiante(s))

telésen (-sna -o) adj.

1. del corpo, corporale, corporeo, fisico, somatico, materiale:
telesni deli parti del corpo
telesna napaka difetto fisico
telesne potrebe necessità materiali, corporali
telesni stražar guardia del corpo, guardaspalle; gorilla

2. (čuten, spolen) sensuale, materiale:
telesna ljubezen amore materiale
izzivalno telesna ženska una donna sensualmente provocante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. telesna diagonala diagonale del solido
jur. telesna kazen pena corporale
telesna konstitucija costituzione; tempra, fibra
zool. telesna os asse somatico
rel. telesna pokora mortificazione
med. telesna slabost astenia
nekdaj šol. telesna vzgoja educazione fisica
pren. (pokojnikovi) telesni ostanki resti mortali
anat. telesni krvni obtok circolazione sanguigna
telesni ustroj fisico

tíh tranquille, calme, paisible, silencieux, taciturne

tihi družabnik commanditaire moški spol
tiha družba société ženski spol tacite, (société en) commandite ženski spol
tiha bolečina douleur ženski spol muette (ali sourde)
tiha jeza colère ženski spol rentrée
tiha ljubezen amour moški spol secret
tiha maša messe ženski spol basse
tiha molitev (religija) oraison ženski spol mentale, (duhovnika) secrète ženski spol
tiha noč nuit ženski spol tranquille (ali paisible, silencieuse)
Tihi ocean océan Pacifique
tihi petek Vendredi saint
tihi teden semaine sainte
tihi sporazum accord moški spol tacite
tiha sreča bonheur moški spol paisible
tiho upanje espoir moški spol secret
tiha voda eau ženski spol dormante (ali stagnante)
tiho! silence!, la paix!, chut!
tiho o tem! silence là-dessus!, n'en parlons pas!, familiarno motus!
tiho biti se taire, garder le silence, se tenir coi
tiho govoriti parler bas
na tihem en son for intérieur, secrètement, en sourdine
tiha voda globoko dere il n'est pire eau que l'eau qui dort

tléti (tlím) imperf.

1. ardere senza fiamma; covare:
ogenj tli pod pepelom il fuoco cova sotto la cenere

2. pren. covare; stare celato; annidarsi
PREGOVORI:
stara ljubezen ne zarjavi — če ne gori, pa tli il primo amore non si scorda mai