Franja

maturo

A) agg.

1. zrel:
frutto maturo zrel sad

2. zrel, zrelih let:
essere maturo di anni biti v zrelih letih

3. zrel, moder, razsoden, umirjen; goden:
è molto maturo per la sua età za svoja leta je zelo zrel, razsoden

4. zrel, pretehtan:
decisione matura pretehtana odločitev

5. zrel, ki je maturiral
PREGOVORI: quando la pera è matura casca da sé preg. zrela hruška pade sama

B) m (f -ra) šol. abiturient, abiturientka

meātus -ūs, m (meāre)

1. hojenje, hoja, hod, gibanje, premikanje, tek, let, prelet(avanje), (pre)tok, pretakanje, strujanje: Petr., Sil., Amm., spiritus, animae Plin. iun., Q. sopenje, dihanje, caelique meatūs describent radio V., solis cursus lunaeque meatūs ali solis lunaeque meatus Lucr., vicinorum siderum meatus Sen. ph., solis ac lunae varii cursus et meatus siderum Lact., aquila leni meatu praevolavit T., m. fluminis Cael., tanti meatus maris Mel. ali avido meatu terras demergere Plin. (o morskem toku, oseki in plimi).

2. meton. pot, cesta: Val. Fl., m. spirandi Plin., meatum vomitionibus praeparare Plin. ali impedito meātu spiritum finiebat T. „pot dihanja“, dihanje, meatus deserere suos Lucan. (o zvezdah) zapustiti svoje poti, potemniti se, mrkniti, Danubius in mare sex meatibus (ustja) erumpit T., bifido meatu divisus Rhenus Cl. deljen v dva rokava.

medíti to let (fruit) ripen; to sweeten

medíti se to ripen; to mellow; to mature

middle-aged [midléidžd] pridevnik
srednjih let

Mittdreißiger, der, petintridesetletnik; človek sredi tridesetih let

mladòvānje s
1. preživljanje mladosti, mladih let
2. možitev

montée [mɔ̃te] féminin hoja navkreber, vzpon, dvig; aéronautique strm let; klanec, strmina

montée d'un ballon vzlet, dvig balona
montée des prix, de la température dvig cen, temperature
montée des eaux du fleuve naraščanje vode v reki

Motorflug, der, Luftfahrt let z motornim letalom

nadjèvōjčiti se -īm se (ijek.), nadèvōjčiti se -īm se (ek.) naužiti se lepote dekliških let

najèm hire; lease; rent; (ladje, letala) charter; (avta) car hire; (konja, kočije) hire; tenancy; letting (out), let

v najèm on lease
dati v najèm to lease; to hire (for rent), to rent, to let (out on lease)
v najèm vzeti to take on lease, to hire, to rent, (ladjo, letalo) to charter
vzeli smo posestvo v najèm we have taken the farm on lease
imeti v najèmu to have on lease, to rent, to hold as tenant

neosvobojèn not liberated; not emancipated; in servitude, in bondage; not set free, not let loose

nīsus¹ (starejše nīxus) -ūs, m (nītī)

1. opiranje, oprtje, upiranje, uprtje, napor, zagon: hastas certo ictu, ut forte libero nisu, mittit Cu., quas (sc. sagittas) emittunt maiore nisu quam effectu Cu., ne tela quidem conati nisu vibrare poterunt Cu., rotae maiore nisu in salebras inciderunt Sen. ph. z večjim pritiskom; occ.
a) vzpenjanje, plezanje: nisus per saxa S., dubia nisui S.; pren.: hic (sc. Cicero) in sublime cucurrit et ad summum non pervenit nisu, sed impetu Q. in vrha ni dosegel (na vrh ni dospel) plezaje, ampak v enem zaletu.
b) nastop(anje), ustop(anje): pedetemptim et sedulo nisu Pac. ap. Ci., stat gravis Entellus nisuque immotus eodem V. na istem stolu.
c) vzlet, (po)let: claudicat extemplo pinnarum nisus innanis Luct., hic dense primum rapido pulcherrima nisu sistit V., vernique … insolitos docuere nisus venti paventem (sc. Iovis alitem) H.
d) gibanje, kroženje, okret, obrat zvezd: in aethere autem astra volvuntur, quae se … nisu suo globata (po drugih: conglobata) continent Ci.
e) porodne bolečine (težave), popadki, porod, rojevanje, porajanje: fetus nixibus edunt V., hunc stirps Oceani maturis nixibus Aethra edidit O., in medio nisu viscera rumpta forent O., quam laboriosi nixus fuissent Gell., parientium nixus Fest.
f) napor tistega, ki hoče bljuvati, napenjanje k bljuvanju, želja po bljuvanju: tamquam nisus evomentis adiuvaret T.

2. metaf. napor, prizadevanje, trud, zagon: nec suo nisu studiis insistunt Q., quo nisu, quibus clamoribus expostulatum est, ne … Plin. iun. s kakšnim pritiskom, s kakšnim vpitjem se je od tebe zahtevalo.

nōnāgenārius 3 (nōnāgēnī)

1. devetdeset vsebujoč, iz devetdesetih sestoječ: n. motus stellae Plin. 90 stopinj oddaljeno od sonca, fistula Front. katere pločevina je široka 90 palcev.

2. devetdesetleten, 90 let star: Enos, cum esset nonagenarius, genuit Cainam Hier., et Sara nonagenaria pariet? Vulg.

novantina f

1. devetdeseterica

2. devetdeset let:
essere sulla novantina biti pri devetdesetih

obvestíti to inform, to let know, to report, to send word, to write; to impart (ali to communicate) information; (uradno) to notify; to apprise (koga o čem someone of something); to advise; to announce

obvesti me! send me word!, let me know...
obvestili vas bomo you will be notified
obvestíti o svojem prihodu to send word of one's arrival

octennial [ɔkténiəl] pridevnik (octennially prislov)
osemleten, ki se pojavi vsakih osem let

octennium -iī, n (octō in annus) doba osmih let, osemletje: tertio quoque octennio Macr. vsakih 24 let.

olimpiade f

1. pl. hist. olimpijske igre, športne prireditve v Olimpiji

2. olimpiada, obdobje štirih let med olimpijskimi igrami

3. pl. šport olimpiada:
olimpiadi invernali zimska olimpiada

Olympia -ae, f (Ὀλυμπία) Olímpija, Zevsu posvečena pokrajina v Elidi pri Pizi ob Alfeju, z gaji, žrtveniki, poslopji, zlasti s krasnim Zevsovim svetiščem, v katerem je stal sloveči Zevsov kip, ki ga je izdelal Fidija, prizorišče olimpijskih iger: Varr., Ci., L., Corn. — Od tod adj. Olympiacus 3 (Ὀλυμπιακός) olímpijski: Iust., Suet., palma V. ali Olympicus 3 (Ὀλυμπικός): Sen. tr., pulvis H. ali Olympius 3 (Ὀλύμπιος): L., Mel., Plin., Vitr., Iuppiter Olympius Ci. idr., ludi Olympii Plin.; subst. Olympius -iī, m Olímpijski, častni priimek znamenitih mož, npr. Perikla: Plin., Val. Max., na novcih tudi rimskih cesarjev, npr. Hadrijana, Komoda idr.; Olympium -iī, n Olímpij = svetišče olimpijskega Zevsa (Jupitra), potem tudi sicilsko mestece s svetiščem tega boga: L., Vitr.; Olympia -ōrum, n (sc. certamina ali sollemnia, gr. τὰ Ὀλύμπια sc. ἱερά) olímpijske bojne igre, olímpijske tekme: Olympiorum sollemne ludicrum L., ad Olympia proficisci Ci., Olympiorum victoria Ci., Olympia vincere Enn. ap. Ci., Vitr. zmagati na olimpijskih (bojnih) igrah = gr. Ὀλύμπια νικᾶν, tako tudi: Olympia magna (v nasprotju z manjšimi igrami, ki so potekale kje drugje) coronari H. na olimpijskih igrah. —

2. subst. Olympias -adis, f (Ὀλυμπίας) olimpiáda, doba štirih let; po preteku teh so znova obhajali olimpijske igre; od tod grško štetje let, ki se začenja z letom 776: Ci., Vell.; pesn. = petletje, petletna doba: Mart., in Scythiā nobis quinquennis Olympias acta est O.; Olympiēum -ēī, n (Ὀλυμπίειον) Olimpiêj(on) = svetišče olimpijskega Zevsa: Vell.; Olympionīcēs -ae, m (Ὀλυμπιονίκης) olimpioník, olimpijski zmagovalec, zmagovalec na olimpijskih igrah: Ci.; atrib.: Olympionicae equae Col. kobile zmagovalke na olimpijskih igrah.

penna, stlat. pesna, ae, f (iz *pet-(s)-na; prim. skr. pátati leti, spušča se, pada, pátram perut, gr. πέτομαι letim, ποτή let, ποτάομαι prhutam, πτερόν perut, stvnem. federa = nem. Feder pero, sl. pero, perot, perut)

1. pero krilatih živali: Enn. ap. Varr., Pl., Ci., Lucr., Col., Plin. idr.; sinekdoha perut, perutnica večinoma v pl.: Enn., Pl., Plin. idr., pennas movere per aëra O., geminis secat aëra pennis Ci. (Arat.), aves pullos pennis fovent Ci., pennas vertere Pr. odleteti; pren.: pennas alicui incīdere Ci. ep. prirezati komu peruti = vzeti komu polet, decisis humilis pennis H. z obrezanimi perutnicami = z neuresničenimi upi, z upi, ki so splavali po vodi, pennas extendere nido H. peruti razprostreti, vzleteti (vzletati) (o mladih ptičih); pren. o posameznikih, ki so se z zaslugami in vrlinami povzdignili nad svoj nizki stan; sg. kolekt. = peruti: pennā fugiunt trepidante columbae O.; meton.
a) (le v sg.) letanje, (po)let: Pr. idr., nunc pennā, nunc ore notas date O. (prim. ōscen), celeritate pennae vitant necem Ph.
b) pesn. = ptič, ptica: pennā velocior evolat Sil., certae pennae Val. Fl. vedežne (preroške) ptice.

2. occ.
a) (v pl.) peresa pri puščici, s katerimi puščica ohranja smer: per iugulum pennis tenus acta sagitta O.; meton. puščica: Val. Fl., traiectus pennā (nekatere izdaje pinnā), tempora cantat olor O.
b) pero za pisanje: Isid.

Opomba: Inačica: pinna, gl. pinna.