prihódnost porvenir m ; futuro m
v prihodnosti en el porvenir, en el futuro
v bližnji (daljni) prihodnosti en un futuro próximo (lejano)
ki ima lepo prihodnost de gran porvenir
negotova prihodnost porvenir incierto
perspektive za prihodnost perspectivas f pl del futuro
pesem prihodnosti (fig) planes m pl para un futuro incierto
imeti bleščečo prihodnost pred seboj tener ante sí un brillante porvenir
to bo pokazala prihodnost eso el tiempo lo dirá
Zadetki iskanja
- prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - prosim [ó] prositi; bitte
lepo prosim bitte sehr!
prosim obrnite bitte wenden (b. w.)
prosimo za odgovor um Antwort wird gebeten (u. A. w. g.) - prosíti to ask (koga za kaj something of someone, someone for something); (vljudno) to beg, to request; to pray
milo prosíti (rotiti) to supplicate, to implore, to conjure, to beseech, to entreat, to deprecate; (pismeno) to petition, to solicit; to memorialize; (prosjačiti) to beg, to go begging, to be a beggar
prosíti za koga to plead for, to intervene for; (če nismo razumeli)
prosim? I'm sorry, what did you say?, pardon?, I beg your pardon; (odgovor na zahvalo)
prosim! don't mention it!, no trouble!, you are (quite) welcome!
prosíti kruha to ask for bread
prosíti za uslugo to ask a favour
prosim vas oproščenja (odpuščanja) I beg your pardon
prosim vas, vrnite denar! please let me have the money back!
prosíti za roko (zasnubiti dekle) to ask in marriage, to propose (to)
prosíti vse svetnike v nebesih to pray to every saint in Heaven
lepo vas prosim, napravite mi to uslugo! I beg you to do me this service!
prosim, povej mi vendar! (please) do tell me!
sedite, prosim! please take a seat! sit down, please!
vas smem prosíti za ogenj (za sol)? may I trouble you for a light (the salt)?
prosim, bodi tako dober in... be good enough (ali be so kind as) to...
prosil sem ga za to I asked it of him, I asked him for it
ne daj se prosíti! don't wait to be asked
vas smem prosíti za vaše ime? may I ask your name?
prosim za besedo! may I have leave to speak?, ZDA may I have the floor?
prosíti za dovoljenje koga to ask leave of someone
prosíti za oproščenje to excuse oneself, to apologize, to beg pardon
prosim, da mi oprostite! pardon me!, I beg your pardon!, excuse me!, I am sorry!
prosíti za službo to apply for a job (ali post), to submit an application for a post - prosíti pedir; solicitar (kaj a/c) ; suplicar (za por) , rogar; requerir
prosim Vas za to se lo ruego, se lo suplico
pustiti se zelo prositi hacerse rogar
ne dajte se prositi! ¡no se haga usted rogar!
prosil me je za večerjo me requirió la cena
prosimo ne kaditi! se ruega (ali se suplica) no fumar
prosimo zapirajte vrata se suplica (ali se ruega) cerrar la puerta
nujno, milo prositi instar, rogar (ali pedir) encarecidamente
prositi koga za kaj pedir a/c a alg
prositi koga za dovoljenje (oproščenje) pedir permiso (perdón) a alg
prositi za koga rogar por alg, interceder por alg
prositi za besedo pedir la palabra
na kolenih prositi koga pedir de rodillas a alg
zaman prositi pedir en vano
prositi deklé za roko pedir la mano de una joven
Vas smem prositi za ...? ¿me haría usted el favor de...?, ¿tendría usted la bondad de...?
prosim, podajte mi knjigo! haga el favor (ali tenga la bondad) de darme el libro
mir, prosim! silencio, por favor!
kako, prosim? (če nismo razumeli) ¿perdone?, ¿cómo decía usted?
oprostite, prosim! ¡perdón!; ¡usted perdone!; ¡dispense usted!
Vaše ime, prosim? ¿su nombre, por favor?
(Želite še skodelico čaja?) - Prosim (lepo)! Sí, con muchas gracias (ali con mucho gusto)
(odgovor na: Hvala!) Prosim! (Ni za kaj) De nada; fam no hay de qué - rásti to grow; to become taller, to become larger
lepo rásti to flourish, to thrive
pustiti rásti (gojiti) to (let) grow
pustiti si brado rásti to grow a beard; (naraščati) to increase, to rise, to go up; (cene) to rise, to advance, to go up - rásti (rástem) imperf.
1. crescere:
fant lepo raste il ragazzo cresce bene
rasti v revščini crescere nell'indigenza
2. crescere, prosperare:
ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino
3. crescere, accrescersi, aumentare:
družina raste la famiglia si accresce
cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare
4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
dolgovi rastejo i debiti crescono
cene naglo rastejo i prezzi lievitano
melodija je rastla la melodia saliva
rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta
5. pren. crescere, delinearsi:
v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina
6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
rasti v veje ramificare
PREGOVORI:
iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo - raščen (-a, -o) gewachsen, von Wuchs
lepo raščen wohlgestaltet - ráščen1 (-a -o) adj. cresciuto; sviluppato; proporzionato:
lepo raščeno telo corpo ben proporzionato - ravna|ti1 (-m)
1. sich verhalten; (delovati) handeln, (postopati) verfahren, vorgehen, zu Werke gehen
prenagljeno ravnati (etwas) übereilen
ravnati pravično Gerechtigkeit üben
2.
ravnati po pravilih, zakonih: (Regeln, Gesetze) einhalten, achten, beachten, (Regeln) handhaben (ohlapno lax)
ne: [mißachten] missachten, nicht einhalten, (vom Gesetz) abweichen, (Vorschriften, Gesetzen) zuwiderhandeln, gegen das Gesetz verstoßen
ravnati po nasvetu, predlogu, zakonu: (etwas) befolgen
ravnati v nasprotju z (jemandem/ einer Vorschrift) entgegenhandeln
3.
ravnati s/z (rokovati) (etwas) handhaben, bedienen; hantieren mit
4.
ravnati s/z kom/čim: (obravnavati) (jemanden/etwas) behandeln, umgehen mit, umspringen mit
lepo ravnati s/z gut behandeln, (jemanden) umhegen
gospodarno ravnati s/z wirtschaften (mit), haushalten (mit), [maßhalten] Maß halten
5.
surovo/slabo ravnati s/z (jemanden) [mißhandeln] misshandeln - razkázati (-kážem) | razkazováti (-újem)
A) perf., imperf. mostrare, far vedere; mettere in mostra; ostentare:
nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo porta abiti molto aderenti per mettere in mostra il proprio fisico
razkazovati ljubezen dimostrare il proprio affetto
razkazovati svojo moč ostentare la propria forza
B) razkazováti se (-újem se) imperf. refl. mettersi in mostra, esibirsi, pavoneggiarsi - razrásti se (-rástem se) | razráščati se (-am se) perf., imperf. crescere, ramificarsi; propagarsi:
žito se je lepo razraslo il grano è cresciuto bene
mesto se je v nekaj letih razraslo in pochi anni la città è cresciuta notevolmente
veter se je razrasel v orkan il vento diventò uragano - razuméti (-úmem) | razumévati (-am)
A) perf., imperf.
1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
razumeti pojem afferrare un concetto
dati razumeti dare a intendere
razumeti napak fraintenere
2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
razumeti mladostnika capire l'adolescente
3. (biti sposoben dojeti) capire:
angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica
4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razumeti na mah comprendere a volo
ne razumeti šale non stare allo scherzo
kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male
B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.
1. intendersi; andare d'accordo:
v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia
2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro! - razumeti se povratni glagol
1. (biti v dobrih odnosih) ▸ kijönnek egymással, megértik egymástdobro se razumeti ▸ jól kijönnek, jól megértik egymástodlično se razumeti ▸ kitűnően megértik egymástlepo se razumeti ▸ szépen kijönnek egymássalrazumeti se s sodelavci ▸ kijön a munkatársakkal, megértik egymást a munkatársakkalrazumeti se s sosedi ▸ kijön a szomszédokkalrazumeti se s starši ▸ kijön a szülőkkelrazumeti se s soigralci ▸ kijön a csapattársakkalrazumeti se z mamo ▸ anyával megértik egymástrazumeti se z otroki ▸ kijön a gyermekekkel, megértik egymást a gyermekekkelrazumeti se z drugimi psi ▸ más kutyákkal kijönrazumeti se s partnerjem ▸ megértik egymást a partnerrelLjudje v klubu so super, soigralke odlične, razumem se z vsemi. ▸ Az emberek a klubnál nagyszerűek, a csapattársaim kiválóak, jól kijövök mindenkivel.
Škotski ovčar je miroljuben, zelo se razume z otroki. ▸ A skót juhászkutya nyugodt és nagyon jól kijön a gyerekekkel.
2. (biti strokovnjak) ▸ ért hozzá, hozzáértőrazumeti se na kaj ▸ ért valamihezrazumeti se na stvari ▸ ért a dolgokhozrazumeti se na posle ▸ ért az üzlethezrazumeti se na politiko ▸ ért a politikáhozNe razumem se na vaše zakone in pošteno povedano, me prav dosti niti ne zanimajo. ▸ Nem értem a törvényeiket, és őszintén szólva nem is nagyon érdekelnek.
3. (o rastlinah) ▸ jól megférnek egymással, jól kijönnek egymással
Morski koprc se zelo dobro razume s paradižnikom in čebulo. ▸ A tengeri kömény jól megfér a paradicsommal és a hagymával.
Solata je za pridelavo nezahtevna rastlina, ki se dobro razume s tako rekoč vsemi vrtninami, edino s peteršiljem nista za skupaj. ▸ A fejes saláta könnyen termeszthető növény, ami úgyszólván minden zöldséggel jól kijön, kivéve a petrezselymet, amellyel nem illenek össze.
4. (o delovanju naprav) ▸ együttműködik
Vsaka računalniška komponenta ima svoj gonilnik, saj ji ta omogoča, da pravilno deluje in se razume z drugimi deli računalnika, predvsem pa, da zna delovati skupaj s programsko opremo. ▸ A számítógép minden alkatrészének van saját illesztőprogramja, mert ez teszi lehetővé a megfelelő működését és a számítógép más részeivel való együttműködést, és – ami a legfontosabb – a szoftverrel való együttműködést.
5. (o uspešni aktivnosti) ▸ bír, boldogul, elboldogul
Kako se pa vi razumete s ponedeljki? ▸ És ön hogy bírja a hétfőket?
Pač pa sem se zelo dobro razumel z rožami. ▸ Én pedig nagyon jól elboldogultam a rózsákkal.
V obdobju, ko ga je obdajalo domotožje po teatru, si je želel preizkusiti, kako se razume z dramskim dialogom. ▸ Olyankor, amikor áthatotta a színház utáni vágyakozás, szerette volna kipróbálni, hogyan boldogul a drámai párbeszéddel. - réč (-í) f
1. cosa; oggetto:
reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali
2. živa reč pren. essere vivente:
vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte
3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto
4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco
5. (v medmetni rabi)
nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave
6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso) - rêči to say; to tell; to utter; (izraziti se) to express in words; (izjaviti) to declare; (kot priča) to depose
rêči "da" to say yes, to agree
rêči "ne" to say no (ali nay), to refuse
zopet, ponovno rêči to repeat
rêči bobu bob to call a spade a spade
rêči zbogom to say (ali to bid) goodbye (ali farewell)
na uho komu rêči to whisper in someone's ear
rêči komu svoje mnenje to give someone a piece of one's mind
rêči enkrat "da", enkrat "ne" to say and unsay
tako rekoč so to speak; as it were; as one might say; so to say
recimo, da... granted that...
recimo, da bi to bilo res... supposing (that) it were true...
kot se reče (ljudje rečejo) as the saying goes
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
rečeno, storjeno no sooner said than done, quick as thought
kratko rečeno... the long and the short of it is...
mimogrede rečeno... by the way, by the by (ali bye)
kot že rečeno as I have said already, as I said before
med nama rečeno between you and me
laže rečeno kot storjeno easier said than done
recimo let us say, say, suppose
reci odkrito! speak up (ali out)!
reci brez okolišenja! don't beat about the bush!
recimo, da je tako admitting that it is so (ali it to be so)
recimo, da je to res, kaj potem? say it were true, what then?
če lahko tako rečemo if one might put it this way
to je lepo rečeno that is nicely put
kaj naj rečem k temu? it is incredible!
ni kaj rêči o njegovi poštenosti his honesty cannot be called in question
nimam več kaj rêči I have nothing more to say
proti temu se ne da nič rêči there is nothing to be said against that
to se samó tako reče that's merely a way of putting it
on si ne da nič rêči he is deaf to all advice, he will not listen to reason
kar on reče, mora biti what he says goes
kako bi se to reklo v angleščini? how would you put that in English?
težko je rêči... it is hard to say...
ne more se rêči kdaj there is no saying when
rekli so mi, da je doma I was told that he was at home
kolikokrat sem to rekel? how often have I said (ali told you) that?
rekel sem svoje I had (ali I've had) my say, (kaj mislim) I spoke my mind
kar sem rekel, nisem oporekel I kept my word, I did not go back on my word
upravičeno lahko to rečem I could well say so
kaj bodo pa ljudje rekli (figurativno) what will people (ali they) say?
to je težavno, ali bolje rečeno, to je nemogoče it is difficult, or rather (ali knjižno nay), it is impossible
to je težavno, da ne rečem nemogoče! it is difficult, not to say impossible!
Je to res? Če ti pa rečem! Is it true? You can take my word for it!
ne vem, kaj hočeš rêči I don't follow you
kaj hočeš rêči s tem? what do you mean by that?
ravno sem hotel to rêči you have taken the words out of my mouth, it was on the tip of my tongue, I was going to say
preden sem sploh mogel kaj reči... before I could get a word out
vse še ni bilo rečeno o tem we haven't yet heard the last of it, we haven't yet got to the bottom of it - rísan dessiné; rayé
lepo risan bien (ali joliment) dessiné
risani film film moški spol d'animation, dessin(s) animé(s)
risana puška, risanica fusil rayé - samó adv.
I.
1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista
2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare
3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano
4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!
5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!
6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!
7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi
8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa
II. (v vezniški rabi)
1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro
2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no
3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire
4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore
5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere - sétev sowing, sowing time; seeding; (kar je posejano) seed (s pl)
sétve lepo kažejo the crops are promising, the crops look well
kakršna sét, takšna žetev as you sow you shall mow, as a man sows so shall he reap - sfrizírati to do (ali to dress, ZDA to fix) someone's hair
sfrizírati se to do one's hair, to have one's hair done (ali set), ZDA to fix one's hair
dati se sfrizírati to have one's hair dressed
biti lepo sfriziran to have one's hair nicely set, pogovorno to have a nice hair-do