Franja

sēgnis -e, adv. sēgniter (sēgne) (iz *sēq-nis, sor. z gr. ᾗκα [iz *σῆκα] mirno, počasi, tiho, slabo, ἥττων slabši, manjši, neznatnejši, ἥκιστος najslabši, najneznatnejši, najpočasnejši, ἡττάομαι sem slabši, podlegam, doživljam poraz, ᾗττα poraz) počasen, mudljiv, zamuden, obotavljiv, mlahav, medel, mlačen, lenokrven, len, leniv, lenoben, malomaren, ravnodušen, brezbrižen, nebrižen, neprizadeven, neskrben, brezskrben, (v)nemaren, nevesten (naspr. industrius, promptus); abs. (o osebah in živalih): SEN. PH., PLIN., Q., IUST. idr., quia tardius irent propter onus segnes H., tecum dummodo sim, segnis inersque vocer TIB., segnem volvi sinit V. nezmožnega bežati, laudando promptos et castigando segnes T., segniores castigat atque incitat C., si cui adhuc videre segnior fuisse CI. EP., bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas S., haud illo segnior ibat Aeneas V., equus ... segnior annis V.; (o neosebnih subj. in abstr.): LUCAN., SEN. TR., VAL. FL. idr., campus V. oslabelo, carduus V. ali silva Q. neploden, militia, obsidio L. mlačno opravljena (opravljana, (iz)vršena), pugna L. mlačno bojevana, segnius bellum L. mlačneje bojevana, segnis pes H., mora L., O. medla, obotavljajoča, aquae CU. ali Arar PLIN. počasi (leno) tekoč(e), aetas CU., ingenium T., cultus terrae segnior CI., segnior mors L. počasnejša (= smrt zaradi strupa, naspr. z mečem zadana smrt), segnissimi corporis excrementum AP.; s praep.: segnis ad imperandum CI., segnior ad respondendum CI., segnes ad persequendum N., segnior ad alia factus consilia erat L., nec ad citharam segnis nec ad arcum O. (o Apolonu), ad laetitiam mens mea segnis erat O., gens segnis ad pericula T., non in Venerem segnis nocturnaque bella V., segnior in bellum IUST.; redko z in z abl.: senatu segniore in exsequendis conatibus SUET.; poklas. z gen.: laborum T., occasionum T. pri porajajočih (ponujajočih) se priložnostih, operum segnes puellae CL.; pesn. z inf.: dextera non segnis fixo dare vulnera cultro O., segnesque nodum solvere Gratiae H. – Adv.

1. sēgniter: STAT., VELL. idr., segniter, otiose omnia gerere L., segniter eae voces acceptae T.; komp. sēgnius: CA. FR. idr., segnius homines bona quam mala sentiunt L., segnius consulere, fieri T.; pogosto z nikalnicami: nec segnius L., T., SUET., FL. ali non segnius PLIN., PLIN. IUN. ali haud segnius LUCAN. (in) z nič manjšo (= z večjo) vnemo, nihilo segnius S., L., N., PLIN. IUN. z nič manjšo (= s tem večjo) vnemo; superl. sēgnissimē: CASS.

2. (adv. acc. n.) sēgne: nihil ... agendum segne ratus AMM.

sfaccendato

A) agg. brezdelen; len

B) m (f -ta) brezdelnež; lenuh

sfaticato

A) agg. len

B) m (f -ta) lenuh

shiftless [šíftlis] pridevnik (shiftlessly prislov)
nemočen, ki si ne zna pomagati, neiznajdljiv, nespreten; nesposoben, len

slack¹ [slæk]

1. samostalnik
nenapet (zrahljan, ohlapen) del vrvi; čas stagnacije, mrtvila v poslih, kupčijah
množina, pogovorno dolge (ženske) hlače
vojska, sleng dolge hlače; popustitev, ponehanje (vetra itd.)
prozodija nepoudarjen zlog (zlogi)
pogovorno pavza, odmor

to have a good slack pošteno, zares "izpreči"

2. pridevnik (slackly prislov)
mlahav, ohlapen, nenapet, nenategnjen, popuščen; len, nemaren, zanikrn, brezbrižen, počasen, okoren; mirujoč, mrtev (o vodi); slab, medel (o kupčijah, poslih); polpepečen (kruh)

with a slack hand leno, brez energije
slack lime gašeno apno
a slack rope nenapeta, ohlapna vrv
slack season mrtva sezona, mrtvilo
slack in stays navtika ki se počasi premika
slack trade, slack market trgovina medlo, slabo tržišče
slack water mirujoča, mrtva voda
slack weather vreme, ki človeka naredi lenega
to be slack in one's duties zanemarjati svoje dolžnosti
business is slack trgovina posli zastajajo, stagnirajo
to keep a slack hand nemarno, ohlapno voditi, upravljati
to keep a slack rein premalo brzdati, imeti uzdo premalo napeto

3. prislov
(v zloženkah) počasi, medlo; nepopolno, nezadostno

slack-dried hops ne čisto posušen hmelj
to slack bake premalo (se) speči

sleepy [slí:pi] pridevnik (sleepily prislov)
zaspan, dremav; utrujen
figurativno medel, len; mrtev (o trgovini); (sadje) prezrel, mehek; uspavalen

sleepy pear prezrela hruška
sleepy sickness spalna bolezen
a sleepy tune uspavajoča melodija

slothful [slóuɵful] pridevnik (slothfully prislov)
len, počasen, okoren; malomaren, zanikrn, nebrižen

slow [slóu]

1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

2. prislov
počasi

slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja

3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

4. samostalnik
(kriket) počasna žoga

sluggard [slʌ́gəd]

1. samostalnik
lenuh, postopač
figurativno trot

2. pridevnik
len, počasen

sluggish [shgiš] pridevnik (sluggishly prislov)
počasen, len; ki stagnira, medel, mrtev (tržišče, sezona)
medicina počasi delujoč, len (organ); leno tekoč (reka itd.)

soñoliento zaspan, dremav; len, brezdelen, medel

sullen [sʌ́lən]

1. pridevnik (sullenly prislov)
mrk, mračen, temen; slabe volje, čemern, nejevoljen; neprijazen, neprijeten, molčeč, malo družaben, odljuden; kljubovalen, trmast; hud, jezen, uporen; počasen, len (korak, reka)
zastarelo sovražen, nesrečen (o zvezdi)

2. samostalnik
(tudi množina) slaba volja, čemernost, nejevolja

supine¹ [sju:páin] pridevnik
ležeč na hrbtu (vznak)
figurativno nedelaven, nemaren, len, počasen, brezbrižen, indolenten, apatičen; zaničevanja vreden

svogliato agg. brezvoljen, len; nemaren, ravnodušen

tardigrade [tá:digreid]

1. samostalnik
zoologija tardigarda (vodna žuželka)
zastarelo, zoologija lenivec

2. pridevnik
počasen, pozen, kasen, netočen; len

to be tardigrade prepozno priti

tardo agg.

1. knjižno len; ekst. počasen, okoren; pren. top

2. pozen (tudi pren.):
tardo barocco pozni barok
tarda età visoka starost
a notte tarda pozno ponoči

3. zapoznel

tardo počasen, neokreten; zložen, udoben; len

tardo de oído naglušen, gluh
ser tardo en trabajar biti počasen pri delu

tardus 3, adv. -ē

1. počasen, obotavljiv, mudljiv, kasen, pozen, zaostajajoč (naspr. celer, citus, velox, agilis, sedulus): homo, pecus Ci., provisor utilium H. ki se prepozno domisli koristnega, gradus (sc. boum) O., Apollo Pr., asellus, iuvenci V., asinus Aug., iumenta Sen. ph., avis Plin. (menda) droplja, qui sunt segnes et tardi Sen. ph., tardis flexibus errat (se vije) Mincius V., ubi reliquos esse tardiores vidit C., proci loripedes, tardissumi Pl., erimus inter fortes fugacissimi, inter fugaces tardissimi Sen. rh., tarde crescere V., tarde credere O. počasi, slednjič, stellae tum celerius moventur, tum tardius Ci., tardissime iudicare Ci.; z abl.: vulnere tardus V. = oviran, oslabljen; tardus in cogitando Ci., tardior in scribendo Q., in decedendo erit (sc. Bibulus), ut audio, tardior Ci.; ad iniuriam tardiores Ci., eo tardior ad discedendum fui, quod … Ci., tardiores ad iudicandum Ci., tardiores ad danda (accipienda) beneficia Sen. ph.; z gen.: fugae Val. Fl.; z inf.: et nectere tectos numquam tarda dolos Sil.; subst.: minus est gravis Appia tardis H. počasnim popotnikom; o abstr.: subvectio L., tarda fluunt tempora H.; pesn.: tardi menses V. počasni = dolgi (poletni) meseci, V., nox O., V. počasna, kasna = ki noče preteči.

2. ki (kar) naredi človeka počasnega, upočasnjujoč, ovirajoč: vetustas O., senectus, podagra H., tarda et contraria bellum incohaturo T. različne težave (težkoče) in ovire.

3. metaf. počasen, len, leniv, lenoben, top, topoglav, topoumen, neumen, omejen, trapast, sanjav, mlačen, zasanjan starejše kesnoglav, kesnoumen: tardus es Ter., ingenium, mentes Ci., indociles tardique sunt Ci., hebetes illi et supra modum tardi Plin. iun., si qui forte sit tardior Ci., illi tardo cognomen pingui damus H., sensus hebetes et tardi Ci.; subst.: laborat magister docens tardos Aug. topoglavce, topoumneže; (o govoru) preudaren, pretehtan, previden, oprezen: principia (sc. dicendi) tarda sunt Ci., tarda et supina compositio Q., stilus, pronuntiatio Q.

4. pozen, kasen = pozno, kasno prihajajoč (nastopajoč, pojavljajoč se): necessitas leti H., fata H., poena Ci., portenta deûm Ci., noctes V., tarde, immo iam sero (prepozno) Petr., triennio tardius triumphare Ci., tardissime Lentulus venit Ci.

tōrpido agg. otrpel, odrevenel, premrl; ekst. len, počasen, topoumen

trândáv -ă (-i, -e) adj. len