Franja

minaccia f (pl. -ce) grožnja; (grozeča) nevarnost:
c'è minaccia di carestia grozi lakota

nātīvus 3 (nātus -ūs)

1. z rojstvom nastal, rojen: Anaximandri autem opinio est nativos esse deos Ci., nativos animantibus et mortalis esse animos … ut noscere possis Lucr.; metaf.: n. verba Ci., Q. osnovne, korenske besede.

2. samoroden, samorasel, priroden, prirojen, naraven, izviren, nenarejen, neumeten, neprisiljen: coma, arcus, pumex O., beluae … nativis testis inhaerentes Ci., n. malum Ci. lakota, urbis (sc. Romae) nativa praesidia Ci., domesticus nativusque sensus Ci., nativus lepos, non adscitus N., n. sermo C. materni jezik, materinščina, nativus specus T., pannus nativi coloris Plin. nebarvane tkanine, oves nativae Plin. s prirojeno temno (umazano rjavo) volno, montes nativi salis Plin., mulier nativa sterilitate Gell.

nepotešèn (-êna -o) adj.

1. inappagato, insoddisfatto, inadempiuto, insaziato; sconsolato:
nepotešena lakota fame insaziata

2. (sessualmente) insoddisfatto

pásji de chien(s), à la manière des chiens, canin, caniculaire

pasji dnevi canicule ženski spol
pasji glad, pasja lakota faim ženski spol de loup (ali canine)
pasji konopec laisse ženski spol
pasji lajež aboiement moški spol de chien
pasji mraz froid moški spol intense (ali de canard, de chien, de loup)
pasji nagobčnik muselière ženski spol
pasja ovratnica collier moški spol
pasja pasma race ženski spol canine
pasja razstava exposition ženski spol canine (ali de chiens)
pasja steklina rage ženski spol (canine)
pasja uta chenil moški spol, niche ženski spol (à chien)
pasje vreme temps moški spol de chien, diable moški spol de temps
pasja vročina chaleur ženski spol caniculaire
pasje življenje vie ženski spol de chien, chienne ženski spol de vie

pásji de(l) perro

pasji dnevi canícula f
sredi pasjih dni en plena canícula
pasji lajež ladrido m
pasje dirke carrera f de galgos
pasje delo (fig) fam trabajo m improbo (ali engorroso)
pasja lakota (glad) hambre f canina
pasji mraz frío m intenso
pasja hišica casilla f del perro; perrera f
pasja steklina rabia f; hidrofobia f
pasje vreme tiempo m de perros
pasja razstava exposición f canina
pasja znamka chapa f (de perro)
pasje življenje vida f perra, vida f aperreada
imeti pasje življenje llevar una vida perra

perl|a² [ê] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Meier, der Meister (hribska der Hügelmeier, dišeča (dišeča lakota) Waldmeister, barvilna Färber-Waldmeister, njivska der Acker-Meier)
bovla z dišečo perlo die Maibowle

pinch¹ [pinč] samostalnik
uščip, ščipanje, stiskanje, pritisk; ščepec
figurativno stiska, muka, sila
sleng odvzem prostosti, aretacija
sleng tatvina

to give s.o. a pinch uščipniti koga
sleng a pinch of trohica česa
at (ali on, in) a pinch v sili
if it comes to the pinch če bo nujno
there's the pinch v tem grmu tiči zajec
the pinch of hunger huda lakota

plezajoč [ó] (-a, -e) ➞ → plezati
plezajoča lakota rastlinstvo, botanika das Klebkraut

pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
poganjati pedale, kolo pedalare

2. menare, portare:
poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

4. (poditi, zapoditi) cacciare

5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
agr. poganjati seme far seme
brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

6. spendere, scialacquare;
poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

1. gettarsi, lanciarsi

2. sforzarsi, adoperarsi:
dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

3. innalzarsi, elevarsi

potreb|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. das Bedürfnis (po nach), -bedürfnis (naravna Naturbedürfnis, življenjska Lebensbedürfnis, po informacijah Informationsbedürfnis, po izpovedovanju Mitteilungsbedürfnis, po kontaktih Kontaktbedürfnis, po ljubezni Liebesbedürfnis, po nežnosti Zärtlichkeitsbedürfnis, po podpori Anlehnungsbedürfnis, po počitku Ruhebedürfnis, po pravnem varstvu Rechtsschutzbedürfnis, po senzacijah Sensationsbedürfnis, po snagi Reinlichkeitsbedürfnis, po spanju Schlafbedürfnis, po svobodi Freiheitsbedürfnis, po uveljavljanju Geltungsbedürfnis, po zaščiti Schutzbedürfnis)
zadovoljevanje potreb die Bedürfnisbefriedigung
čutiti potrebo das Bedürfnis haben (zu)
postati komu potreba (jemandem) zum Bedürfnis werden

2. (lakota, sla) der Hunger (nach) (po branju Lesehunger), der Drang (po delovanju Schaffensdrang), der Trieb (po igri Spieltrieb)

3. (potrebna količina česa) der Bedarf (an), -bedarf (dnevna Tagesbedarf, po beljakovinah Eiweißbedarf, po energiji Energiebedarf, po hrani Nahrungsbedarf, po hranilih Nährstoffbedarf, po kalorijah Kalorienbedarf, po kisiku Sauerstoffbedarf, po lesu Holzbedarf, po nafti Erdölbedarf, Ölbedarf, po toploti Wärmebedarf, po vodi Wasserbedarf, po zraku Luftbedarf, po prostoru Raumbedarf)
zadovoljitev potreb die Bedarfsbefriedigung
v skladu s potrebami bedarfsgerecht
lastne potrebe množina der Eigenbedarf, der Selbstgebrauch, der Selbstverbrauch (za lastne potrebe für den Selbstverbrauch)
družinske potrebe množina der Familienbedarf
prevoz za lastne potrebe der Werkverkehr
večje/dodatne potrebe der Mehrbedarf
življenjske potrebe množina der Lebensbedarf
po potrebi nach Bedarf, im Bedarfsfall

4. (zahteva) das Erfordernis

požrešnost [é] ženski spol (-i …) die Gefräßigkeit; die [Freßlust] Fresslust, die [Freßgier] Fressgier; (huda lakota) der Bärenhunger, Heißhunger
val požrešnosti die [Freßwelle] Fresswelle

quel, quelle [kɛl] adjectif

1. kateri; kakšen

quels journaux as-tu lus? katere časopise si bral?
quelle est la meilleure de ces solutions? katera od teh rešitev je najboljša?
de quel droit? s kakšno pravico?
quelle faim de loup! kakšna volčja lakota!
quelle a été la cause de son départ? kakšen (kaj) je bil vzrok njegovega odhoda?

2.

quel ... que katerikoli, kakršenkoli
quels livres que tu lises ... katerekoli knjige bereš ...
quelles que soient ses habitudes ... kakršnekoli so njegove navade ...

rabid [rǽbid] pridevnik (rabidly prislov)
besen, pobesnel, divji, razjarjen, razkačen; nor, ponorel; fanatičen; ugriznjen od steklega psa; (o psu) stekel

a rabid anti-Semite fanatičen antisemit
a rabid dog stekel pes
a rabid democrat zagrizen, fanatičen demokrat
rabid hate besno sovraštvo
rabid hunger huda, volčja lakota

rabiēs, acc. -ēm, abl. -ē, f (rabere; morda sor. s skr. rábhas silovitost, sila, rabhasáḥ silovit, silen, divji, rábhate (on) z(a)grabi)

1. pasja steklina, steklost, besnost: Pl., Col., Plin., Petr., Cael. idr., hinc canibus blandis rabies venit V., saevit rabieque fameque (sc. lupus) O., rabies morbus caninus est Fest.; meton.: canum rabies V. = stekli psi.

2. metaf. jeza, jeznost, bes, besnost, besnenje, besnilo, besnota, blaznost, togota, togotnost, togotljivost, gnev(nost), norost, norenje, (divji) srd, razsrjenost, silovitost, divjost, divjanje, divjaštvo, rohnenje, hrumenje, jarost: T., Iust., Ap., Vell. idr., ira vertit in rabiem Cu., in rabiem ira versa Cu., L., ira et rabies Latinorum L., rabies hostilis L., rabies civica H. razkačenost državljanov = besnost (bes) v državljanski vojni, Archilochum rabies armavit iambo H., animi acerbitas quaedam et rabies Ci., praeut huius (sc. hominis) rabies quae dabit Ter. ljubezensko besnilo; occ.: rabies ventris (= edendi) V. huda („predrta“) lakota, hud glad, volčja lakota, Noti H. silovitost, caeli marique V. razburkanost, et rabie fera corda tument (sc. Sibyllae) V. brezumna zanesenost (vznesenost), navdušenost, blodnja, besnenje, blaznost; pooseb. Rabiēs Besnost, Marsova spremljevalka: accelerat Pavor et Geticis Discordia demens e stabulis atraeque genis pallentibus Irae et Dolus et Rabies et Leti maior imago Val. Fl.

Opomba: Gen. rabiēs: et stimuli subsunt, qui instigant laedere id ipsum, quod cumque est, rabies unde illaec germina surgunt Lucr. — Soobl. rabia: Serv.

ravenous [rǽvənəs] pridevnik
izstradan, sestradan, lačen kot volk; pohlepen (for česa)
požrešen

ravenous eagerness silna gorečnost, vnema
ravenous hunger volčja lakota
I am ravenous umiram od gladu, lačen sem kot volk

raznolistn|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika Verschiedenblättrige(r) (osat Verschiedenblättrige Kratzdistel)
raznolistna lakota das Alpen-Labkraut
raznolistni kruhovec der Jackbaum

reign² [réin] neprehodni glagol
vladati, gospodovati (over nad) (tudi figurativno)
prevladovati

the reigning beauty najlepša ženska (svojega časa)
famine reigns in that country lakota vlada v oni deželi
fir trees reign in this region jelke prevladujejo v tej pokrajini

rumèn (-êna -o) adj. giallo:
svetlo rumen canarino
rumene narcise narcisi gialli
rumeno klasje spighe gialle, dorate
rumeno listje foglie gialle, ingiallite
rumena moka farina gialla
rumen kot kanarček, vosek giallo come un canarino, come la cera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rumena luč (na semaforju) luce gialla, giallo
rumen od strahu bianco, pallido dalla paura
geogr. Rumeno morje Mar Giallo
bot. rumena griva ditola gialla (Ramaria flava); bambagia selvatica (Antennaria dioica)
rumena lakota caglio (Galium verum)
šport. rumena majica maglia gialla
med. rumena mrzlica febbre gialla
pren. rumena nevarnost pericolo giallo
anat. rumena pega macula lutea
les. rumena pegavost maculatura
agr. rumena pritlikavost nanismo giallo
rumena rasa razza gialla
bot. rumena vijolica violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
bot. rumeni dren corniolo (Cornus mas)
fot. rumeni filter filtro giallo
bot. rumeni glumaček mimolo (Mimulus guttatus)
min. rumeni jantar succino, ambra gialla
bot. rumeni katanec reseda comune (Reseda lutea)
rumeni kontinent continente giallo
rumeni madež (na koži) giallume
voj. rumeni našitki mostrine gialle (dei sottufficiali)
bot. rumeni blatnik nannufero, ninfea gialla (Nuphar luteum)
zool. rumeni strnad zigolo giallo (Emberiza citrinella)
bot. rumeni svišč genziana maggiore, genziana gialla (Gentiana lutea)
anat. rumeno telesce corpo luteo

saillir [sajir] verbe intransitif štrleti, moleti (ven); privreti na dan; verbe transitif, agronomie naskočiti

la faim, fait saillir le loup du bois lakota požene volka iz gozda
le taureau saillit la vache bik naskoči kravo

salsa

1. f kulin. omaka:
salsa di pomodoro, piccante, tartara paradižnikova, pikantna, tatarska omaka
salsa di S. Bernardo šalj. lakota
cucinare qcs. in tutte le salse prikazati kaj v vseh mogočih različicah

2. f geol. blatni vrelec