Franja

Zadetki iskanja

  • bagatelle [bagatɛl] féminin malenkost, bagatela; majhna vsota, majhna cena; nepomembna stvar

    bagatelles! malenkosti!
    la bagatelle de ... (ironično) malenkost
    perdre au casino la bagatelle de 20.000 francs izgubiti v igralnici malenkostno vsoto 20.000 frankov
    la bagatelle (familier) ljubimkanje, telesna ljubezen
    acheter quelque chose pour une bagatelle kupiti kaj za malenkostno vsoto, skoraj zastonj
    être porté sur la bagatelle (populaire) letati za ženskami, biti babjak
    perdre son temps à des bagatelles izgubljati svoj čas z nepomembnimi, postranskimi stvarmi
  • beau [bo] masculin gizdalin; kar je lepo, lepota, lepa stvar; prijetna, zanimiva plat (česa)

    le culte du beau kult lepote
    un vieux beau preveč koketen starec
    c'est du beau! ta je pa lepa!, lepo se vedeš! (ironično)
    le baromètre est au beau barometer kaže lepo
    le temps se met au beau dela se lepo vreme
    acheter du beau kupiti lepo, kvalitetno blago, dobro kupiti
    le plus beau de l'histoire, c'est que ... najlepše pri stvari (pa) je, da ...
    il s'est arrêté au plus beau du récit ustavil se je v pripovedovanju, ko je bilo najbolj zanimivo
    faire le beau šopiriti se; postaviti se pokonci ali sesti na zadnje noge (o psu)
  • billet [bijɛ] masculin listek; sporočilo, naznanilo, pisemce; vstopnica; vozovnica; glasovnica; commerce zadolžnica, menica; populaire bankovec za 5000 frankov

    billet d'aller et retour povratna vozovnica
    billet d'avion letalska vozovnica
    billet blanc prazna glasovnica
    billet de confession spovedni listek
    billet doux ljubezensko pisemce
    billet de faveur brezplačna vstopnica
    billet de loterie srečka
    billet de faire part osmrtnica, naznanilo o smrti
    billet d'invitation vabilo
    billet collectif, de groupe skupna vozovnica
    billet combiné fer-car kombinirana vozovnica (železnica in avtobus)
    billet circulaire, de correspondance vozovnica za krožno potovanje, za prestop
    billet couchette vozovnica za ležalnik
    billet bon dimanche, d'enfant, de supplément nedeljska, otroška, dodatna vozovnica
    billet d'entrée vstopnica
    billet gagnant srečka, ki je zadela
    billet de quai peronski listek
    billet de santé zdravstveno potrdilo
    billet touristique, de vacances turistična, počitniška vozovnica
    billet au porteur menica, plačljiva imetniku ob dospelosti
    billet à ordre menica na ordro (na ukaz, po naredbi)
    billet à vue menica na pokaz
    prendre un billet de chemin de fer kupiti železniško vozovnico
    poinçonner le billet preluknjati vozovnico
    mettre de faux billets en circulation spraviti v promet ponarejene bankovce
    je vous en donne, je vous en fiche mon billet jamčim, garantiram vam za to
    je vous donne (ali fiche) mon billet que (familier) prisegam vam, da ...
    billet (de banque) bankovec
  • billete moški spol listek; pisemce, ljubezensko pismo; nakaznica; vstopnica; vozovnica; bankovec; loterijska srečka

    billete de amor ljubezensko pisemce
    billete de andén peronski listek
    billete de banco bankovec
    billete circular vozovnica za krožno potovanje
    billete económico vozovnica po znižani ceni
    billete entero cela vozovnica
    billete de ferrocarril železniška vozovnica
    billete gratuito prosta (brezplačna) vozovnica
    billete de ida y vuelta povratna vozovnica
    billete mensual mesečna vozovnica
    medio billete polovična vozovnica
    billete sencillo, billete de ida (sola) enosmerna vozovnica
    tomar un billete kupiti vozovnico
    despacho de billetes izdaja (okence) vozovnic
  • biodizel samostalnik
    (gorivo) ▸ biodízel
    proizvodnja biodizla ▸ biodízelgyártás
    pridobivanje biodizla ▸ biodízel előállítása
    vsebnost biodizla ▸ biodízeltartalom
    pridelava biodizla ▸ biodízel-előállítás
    tovarna biodizla ▸ biodízelüzem
    proizvajalec biodizla ▸ biodízelgyártó
    uporabljati biodizel ▸ biodízelt használ
    čisti biodizel ▸ tiszta biodízel
    V Nemčiji je mogoče kupiti biodizel na približno 200 črpalkah, v Avstriji pa na 80. ▸ Németországban mintegy 200, Ausztriában pedig 80 töltőállomáson lehet biodízelt vásárolni.
  • blók (-a) m

    1. (večstanovanjsko poslopje) casamento; caseggiato; blocco di case; isolato; pren. alveare; (v koncentracijskem taborišču) blocco;
    kupiti stanovanje v novem bloku acquistare un appartamento in un condominio, palazzo nuovo

    2. blocco, taccuino:
    risalni blok blocco da disegno
    blok z računi bollettario
    blok za recepte ricettario

    3. polit. blocco:
    desni, levi blok il blocco delle destre, conservatore; il blocco delle sinistre, progressista

    4. (velik kos materiala) blocco:
    blok marmorja blocco di marmo

    5. filat. blocco

    6. (zapora) blocco; posto di blocco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. blok motorja blocco motore
    šport. startni blok blocco di partenza
    žel. blok sistema sistema di blocco; posto di blocco
  • bórza (-e) f

    1. ekon. borsa:
    tečaji na borzi listino di borsa
    efektna borza borsa valori
    borza vrednostnih papirjev borsa valori
    blagovna borza borsa merci
    igrati na borzi giocare in borsa

    2.
    črna borza borsa nera, mercato nero
    prodati, kupiti na črni borzi vendere, comprare al mercato nero
  • bórza Bolsa f (de Comercio)

    borza dela Bolsa de trabajo
    črna borza mercado m negro, fam estraperlo m, comercio m clandestino (ali ilícito)
    kupiti, prodati na črni borzi comprar, vender de estraperlo
    špekulirati na borzni jugar a la bolsa
  • bouchée [buše] féminin zalogaj, polna usta, grižljaj; čokoladen, polnjen bonbon

    ne pas pouvoir avaler une bouchée nobenega grižljaja ne moči pogoltniti, vase spraviti
    bouchée à la reine vrsta paštete
    ne faire qu'une bouchée de quelque chose hitro, z lahkoto s čim opraviti
    acheter quelque chose pour une bouchée de pain kupiti kaj skoraj zastonj
    mettre les bouchées doubles biti hitrejši (pri delu itd)
  • caecus 3 (prim. caecilia, Caecilius)

    I. act.

    1. ki ne vidi, slep: Appius ille caecus senex Ci., Fortuna Ci., Hypsaeā caecior illā... spectes H., caecum corpus S. zadnja (narobna) stran; subst. caecus -ī, m slepec: facie miserabili senis, caeci, infantis Q., caeco reluxit dies T.; preg.: apparet id quidem... etiam caeco L. celo slepec bi moral to videti, ut si caecus iter monstrare velit H., caecis hoc, ut aiunt, satis clarum est Q., atqui haec (forma felicitatis) vel caeco perspicua est Boet.; o rečeh: rami Plin. brez očesc (popkov), intestinum Cael. slepič.

    2. pren.
    a) duševno slep, zaslepljen: o pectora caeca Lucr., ita caecus cupiditate et avaritiā fuisti Ci., caecus amentiā Ci., animus cupidine caecus S., furorne rapit caecos (vos) H., caecus ad mandata Pl. ali caecus ad has belli artes L. slep za kaj, caecus animo Ci. ali animi (loc.) Q., Gell.; z gen.: Ambr., Cl., caeca futuri mens hominum fati Lucan.; met. o kakem navdanju: caeca ac temeraria dominatrix animi cupiditas Ci., caeco quodam timore Ci., c. pavor T., metus O., caecis terroribus V., caecus amor sui H.
    b) slep = negotov, neuspešen, neizvedljiv, brez namer, brez smotra, brezciljen: ne sint caecae obsecrationes tuae L. take, ki slepo zadenejo krivca in nekrivca, caecus e nubibus ignis Sil. ali caeci in nubibus ignes V. slepo leteče strele, caeco Marte resistunt V. v brezuspešnem, slepem, divjem boju, caecus casus fortunae Ci., c. casus L., cursus caecus (Fortunae) Lucan., c. error Sen. tr.

    — II. pass.

    1.
    a) neviden, temen, mračen, mrkel: cum caeca nox non ostendisset Milonem Ci., caecae nubes et procellae Ci., caligo, umbrae, undae, carcer V., caeco pulvere campus miscetur V., domus Ci., loca Pr., cavernae O., gemmae Plin.; pren.: aliquid emere caeca die Pl. kupiti na tak dan, ko ni vidna kupna cena = na up vzeti; pesn.: caeca murmura V. zamolklo, clamor Val. Fl.
    b) neviden, skrit, tajen, nezaznaven: limen erat caecaeque fores V., caeca vestigia V. (v labirintu), res caecae et ab aspectu remotae Ci., saxa caeca V. nevidne čeri v morju, vallum C. nasip z naperami, pokritimi z zemljo, freta, vada V., caecum dare cuspide volnus V. odzadaj, v hrbet raniti, spiramenta V., ictus L. udarec v hrbet, arma O.

    2. pren. skriven, skrivnosten, temen, nedoumljiv, nedokazljiv: cur est hoc tam obscurum atque caecum? Ci., caecum erat crimen L., caecosque volutat eventus V. negotov, caeca fata, sors H. nedoumljiva.
  • caro

    A) agg.

    1. drag; prikupen, ljub:
    una cara ragazza prikupna deklica
    un caro saluto prisrčen pozdrav
    aver caro che želeti, da

    2. drag (ki veliko stane):
    un albergo troppo caro predrag hotel
    un sarto molto caro zelo drag krojač

    3. (v predikativni rabi)
    vendere, comprare, pagare, costare caro drago prodajati, kupiti, kupovati, plačati, stati
    vendere cara la pelle drago prodati kožo
    pagarla caro pren. drago kaj plačati

    B) m pl. svojci:
    i miei, i nostri cari moji, naši dragi
  • cartone m

    1. karton, lepenka

    2. umet. karton:
    cartoni animati film risanke

    3. kartonska škatla; karton:
    comprare un cartone di birra kupiti karton piva
  • chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

    bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
    chat botté obuti maček
    chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
    chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
    chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
    c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
    œil masculin de chat ahat
    langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
    écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
    toilette féminin de chat površno umivanje
    à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
    il n'y a pas un chat žive duše ni
    il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
    avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
    avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
    acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
    appeler un chat un chat reči bobu bob
    donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
    il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
    écrire comme un chat nečitljivo pisati
    être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
    jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
    réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
    la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
    quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
    chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji
  • cher, chère [šɛr] adjectif drag, ljub; necenen, drag; dragocen (čas)

    mon cher moj dragi
    coûter, vendre, acheter, payer cher drago stati, prodati, kupiti, plačati
    il me le payera cher to mi bo drago plačal
    il fait cher vivre ici tu je življenje drago
    la vie chère draginja
    payer trop cher predrago plačati, preplačati
    cette couturière prend cher ta šivilja je draga, precéj računa
    ne pas donner cher de quelque chose nečemu ne pripisovati velike vrednosti
    (familier) personne qui ne vaut pas cher moralno dvomljiva, nepriporočljiva oseba
  • cijèna ž (ijek.), céna ž (ek.) cena: prodajna, kupovna, visoka, niska cijena; tržišna cijena; maksimirana cijena potražnje, ponude, proizvodnje; cijena zemlje; zamrzavanje cijena; svjetska cijena; minimalna cijena; cijena koštanja; nivo cijena; dumping cijena; diskriminacija u cijenama; slobodne, vezane cijene; oboriti -u znižati ceno; po -u života za ceno življenja; u -u kupiti poceni kupiti
  • commercium -iī, n (commercārī)

    1. kupčija, trgovina, promet: Plin., Plin. iun., Fl., Icti., mare magnum et ignara lingua commercio prohibebant S., commercio aliquem prohibere L., Thraces commercio faciles L.; z gen. (s čim): Sen. ph., Plin., annonae c. L. epit. kupčija z žitom, postquam vitiorum commercium vulgavere Cu. trgovino z razkošnim blagom, pecuniae commercium Iust. denarna potreba; pesn.: belli commercia V., T. = izmenjava in odkup ujetnikov.

    2. met.
    a) pravica do kupčevanja, trgovska pravica, prometna pravica: Icti., arabat is agrum conductum, nam commercium in eo agro nemini est Ci., iis commercium istarum rerum (signorum et tabularum) cum Graecis non fuit Ci. niso imeli pravice kupovati, salis commercium dedit L. dovolil je uvoz soli, denorum equorum c. L. pravica, (po) deset konj kupiti, neque conubium neque commercium … inter se cuiquam extra fines regionis suae esse L.
    b) dovoz živil, zaloga živeža (poseb. med vojno), živila, živež: commercio laborare Front.; v pl.: commercia militaria Plin., in bellis semper commerciorum curam habere Plin.
    c) tržno mesto, tržišče: commercia ea et litora peragravit Plin., per Assyriae trahitur commercia ripae Cl.

    3. pren.
    a) občevanje, izmenjava(nje), skupnost, zveza: Pl., Fl., voluptas nullum habet cum virtute commercium Ci.; z gen. personae: c. plebis L. s preprostim ljudstvom, aliarum gentium Cu., sunt nobis commercia caeli O. občujemo z nebeščani, commercio hominum frui vetuit Suet.; z gen. rei: Vell., Val. Max., Sil., exercent illi sociae commercia linguae O., sermonum c. facere L., non commercio linguae nobiscum cohaerere Cu., c. sermonis Plin., loquendi et audiendi T.
    b) occ. α) spolno občevanje: cum ea mihi fuit commercium Pl., commercium mutui stupri Suet. β) tajni sporazum, skrivno občevanje: Cod. Th.
  • commūtō -āre -āvī -ātum

    1. menjati, spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), preobraziti (preobražati): Varr., Lucr., Plin. iun., Suet., eidem homines nomine commutato Ci., c. iter, belli rationem C., iura Ci., C., iudicium Ci. ali tabulas publicas Ci. popačiti, eandem rem dicere commutatis verbis et sententiis Ci., commutata fortuna Ci. sprevržena, c. vitae statum N., annona commutata est Ci., commutatā omnium voluntate et opinione C., consilium c. C., nihil commutari animo Ci., c. aliquem in avem ali in speciem arboris Hyg.; abs. (ret.): commutabimus tripliciter Corn. spremenili bomo izraz.

    2.
    a) menjati, zamenjati (zamenjavati), da(ja)ti kaj za kaj drugega: palium, colorem Pl., locum Ter., Regulus de captivis commutandis Romam missus est Ci., ut cum patriae caritate constantiae gloriam commutaret Ci., c. vitam Lact. umreti; loricam cum aliquo Iust., inter se vestem ac nomina Pl., vinum pro oleo Icti.; tudi s samim abl.: verbum verbo Ci., fidem suam et religionem pecuniā Ci. za denar prodati, studium belli gerendi agriculturā C., leve compendium maximā fraude Corn. kupiti, pridobiti si, mustum aere Col., vitam priorem c. novis rebus Lucr.; abs.: vin' commutemus? tuam ego ducam et tu meam? Pl. ali menjava?
    b) verba c. besede menjati = meniti se, govoriti: ut est ille bonus, tria non commutabitis verba hodie inter vos Ter., numquam hodie tecum commutaturum patrem unum esse verbum Ter. — Od tod adv. pt. pf. commūtātē spremenjeno, na spremenjen način: Corn.
  • comptant [kɔ̃tɑ̃] adjectif gotovinski, v gotovini; masculin gotovina

    au comptant v gotovini, za gotovino
    argent masculin comptant, deniers masculin pluriel comptants gotovina
    achat masculin, vente féminin au comptant nakup, prodaja za gotovino
    paiement masculin au comptant plačilo v gotovini
    recettes féminin pluriel en comptant inkaso, prejemki v gotovini
    acheter, vendre au comptant kupiti, prodati za gotovino
    acheter, vendre une marchandise comptant kupiti, prodati blago za gotovino
    avoir de l'esprit argent comptant biti odrezav
    payer comptant plačati v gotovini, figuré takoj povrniti (dobro ali slabo)
    c'est de l'argent comptant (figuré) do tega mora nujno priti, to se bo gotovo zgodilo
    prendre quelque chose pour (de l') argent comptant (figuré) slepo kaj verjeti
  • confiance [kɔ̃fjɑ̃s] féminin zaupanje, zaupnost, zaupljivost; samozavest

    de confiance v dobri veri, nič hudega sluteč
    en confiance z zaupanjem, brez bojazni
    abus masculin de confiance zloraba zaupanja
    digne de confiance vreden zaupanja
    homme masculin, personne féminin de confiance zaupnik, zaupna oseba
    maison féminin de confiance solidna tvrdka
    place féminin, poste masculin de confiance zaupno mesto, položaj
    question féminin de confiance vprašanje zaupnice
    vote masculin de confiance glasovanje o zaupnici
    avoir confiance en soi biti samozavesten
    avoir une confiance totale en quelqu'un imeti popolno zaupanje v koga
    acheter un appareil en toute confiance kupiti aparat brez bojazni, (da ne bi dobro deloval)
    faire confiance à l'avenir zaupati bodočnosti
    (familier) faites-moi confiance! verjemite mi!
    donner sa confiance, faire confiance à quelqu'un zaupati komu
    gagner la confiance de quelqu'un pridobiti si zaupanje kake osebe
    inspirer (la) confiance zbujati zaupanje
    jouir de l'entière confiance uživati polno zaupanje
    mettre, placer sa confiance en staviti svoje zaupanje v
    perdre confiance izgubiti zaupanje
    prendre confiance en quelqu'un dobiti zaupanje v koga
    trahir, tromper la confiance de quelqu'un izdati, prevarati zaupanje kake osebe
  • contante

    A) agg. gotov:
    prendere qcs. per moneta contante pren. kaj zares vzeti, jemati

    B) m gotovina:
    pagare in contanti plačati v gotovini
    acquistare a contante, per contante kupiti za gotovino