bagatelle [bagatɛl] féminin malenkost, bagatela; majhna vsota, majhna cena; nepomembna stvar
bagatelles! malenkosti!
la bagatelle de ... (ironično) malenkost
perdre au casino la bagatelle de 20.000 francs izgubiti v igralnici malenkostno vsoto 20.000 frankov
la bagatelle (familier) ljubimkanje, telesna ljubezen
acheter quelque chose pour une bagatelle kupiti kaj za malenkostno vsoto, skoraj zastonj
être porté sur la bagatelle (populaire) letati za ženskami, biti babjak
perdre son temps à des bagatelles izgubljati svoj čas z nepomembnimi, postranskimi stvarmi
Zadetki iskanja
- beau [bo] masculin gizdalin; kar je lepo, lepota, lepa stvar; prijetna, zanimiva plat (česa)
le culte du beau kult lepote
un vieux beau preveč koketen starec
c'est du beau! ta je pa lepa!, lepo se vedeš! (ironično)
le baromètre est au beau barometer kaže lepo
le temps se met au beau dela se lepo vreme
acheter du beau kupiti lepo, kvalitetno blago, dobro kupiti
le plus beau de l'histoire, c'est que ... najlepše pri stvari (pa) je, da ...
il s'est arrêté au plus beau du récit ustavil se je v pripovedovanju, ko je bilo najbolj zanimivo
faire le beau šopiriti se; postaviti se pokonci ali sesti na zadnje noge (o psu) - billet [bijɛ] masculin listek; sporočilo, naznanilo, pisemce; vstopnica; vozovnica; glasovnica; commerce zadolžnica, menica; populaire bankovec za 5000 frankov
billet d'aller et retour povratna vozovnica
billet d'avion letalska vozovnica
billet blanc prazna glasovnica
billet de confession spovedni listek
billet doux ljubezensko pisemce
billet de faveur brezplačna vstopnica
billet de loterie srečka
billet de faire part osmrtnica, naznanilo o smrti
billet d'invitation vabilo
billet collectif, de groupe skupna vozovnica
billet combiné fer-car kombinirana vozovnica (železnica in avtobus)
billet circulaire, de correspondance vozovnica za krožno potovanje, za prestop
billet couchette vozovnica za ležalnik
billet bon dimanche, d'enfant, de supplément nedeljska, otroška, dodatna vozovnica
billet d'entrée vstopnica
billet gagnant srečka, ki je zadela
billet de quai peronski listek
billet de santé zdravstveno potrdilo
billet touristique, de vacances turistična, počitniška vozovnica
billet au porteur menica, plačljiva imetniku ob dospelosti
billet à ordre menica na ordro (na ukaz, po naredbi)
billet à vue menica na pokaz
prendre un billet de chemin de fer kupiti železniško vozovnico
poinçonner le billet preluknjati vozovnico
mettre de faux billets en circulation spraviti v promet ponarejene bankovce
je vous en donne, je vous en fiche mon billet jamčim, garantiram vam za to
je vous donne (ali fiche) mon billet que (familier) prisegam vam, da ...
billet (de banque) bankovec - billete moški spol listek; pisemce, ljubezensko pismo; nakaznica; vstopnica; vozovnica; bankovec; loterijska srečka
billete de amor ljubezensko pisemce
billete de andén peronski listek
billete de banco bankovec
billete circular vozovnica za krožno potovanje
billete económico vozovnica po znižani ceni
billete entero cela vozovnica
billete de ferrocarril železniška vozovnica
billete gratuito prosta (brezplačna) vozovnica
billete de ida y vuelta povratna vozovnica
billete mensual mesečna vozovnica
medio billete polovična vozovnica
billete sencillo, billete de ida (sola) enosmerna vozovnica
tomar un billete kupiti vozovnico
despacho de billetes izdaja (okence) vozovnic - biodizel samostalnik
(gorivo) ▸ biodízelproizvodnja biodizla ▸ biodízelgyártáspridobivanje biodizla ▸ biodízel előállításavsebnost biodizla ▸ biodízeltartalompridelava biodizla ▸ biodízel-előállítástovarna biodizla ▸ biodízelüzemproizvajalec biodizla ▸ biodízelgyártóuporabljati biodizel ▸ biodízelt használčisti biodizel ▸ tiszta biodízelV Nemčiji je mogoče kupiti biodizel na približno 200 črpalkah, v Avstriji pa na 80. ▸ Németországban mintegy 200, Ausztriában pedig 80 töltőállomáson lehet biodízelt vásárolni. - blók (-a) m
1. (večstanovanjsko poslopje) casamento; caseggiato; blocco di case; isolato; pren. alveare; (v koncentracijskem taborišču) blocco;
kupiti stanovanje v novem bloku acquistare un appartamento in un condominio, palazzo nuovo
2. blocco, taccuino:
risalni blok blocco da disegno
blok z računi bollettario
blok za recepte ricettario
3. polit. blocco:
desni, levi blok il blocco delle destre, conservatore; il blocco delle sinistre, progressista
4. (velik kos materiala) blocco:
blok marmorja blocco di marmo
5. filat. blocco
6. (zapora) blocco; posto di blocco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. blok motorja blocco motore
šport. startni blok blocco di partenza
žel. blok sistema sistema di blocco; posto di blocco - bórza (-e) f
1. ekon. borsa:
tečaji na borzi listino di borsa
efektna borza borsa valori
borza vrednostnih papirjev borsa valori
blagovna borza borsa merci
igrati na borzi giocare in borsa
2.
črna borza borsa nera, mercato nero
prodati, kupiti na črni borzi vendere, comprare al mercato nero - bórza Bolsa f (de Comercio)
borza dela Bolsa de trabajo
črna borza mercado m negro, fam estraperlo m, comercio m clandestino (ali ilícito)
kupiti, prodati na črni borzi comprar, vender de estraperlo
špekulirati na borzni jugar a la bolsa - bouchée [buše] féminin zalogaj, polna usta, grižljaj; čokoladen, polnjen bonbon
ne pas pouvoir avaler une bouchée nobenega grižljaja ne moči pogoltniti, vase spraviti
bouchée à la reine vrsta paštete
ne faire qu'une bouchée de quelque chose hitro, z lahkoto s čim opraviti
acheter quelque chose pour une bouchée de pain kupiti kaj skoraj zastonj
mettre les bouchées doubles biti hitrejši (pri delu itd) - caecus 3 (prim. caecilia, Caecilius)
I. act.
1. ki ne vidi, slep: Appius ille caecus senex Ci., Fortuna Ci., Hypsaeā caecior illā... spectes H., caecum corpus S. zadnja (narobna) stran; subst. caecus -ī, m slepec: facie miserabili senis, caeci, infantis Q., caeco reluxit dies T.; preg.: apparet id quidem... etiam caeco L. celo slepec bi moral to videti, ut si caecus iter monstrare velit H., caecis hoc, ut aiunt, satis clarum est Q., atqui haec (forma felicitatis) vel caeco perspicua est Boet.; o rečeh: rami Plin. brez očesc (popkov), intestinum Cael. slepič.
2. pren.
a) duševno slep, zaslepljen: o pectora caeca Lucr., ita caecus cupiditate et avaritiā fuisti Ci., caecus amentiā Ci., animus cupidine caecus S., furorne rapit caecos (vos) H., caecus ad mandata Pl. ali caecus ad has belli artes L. slep za kaj, caecus animo Ci. ali animi (loc.) Q., Gell.; z gen.: Ambr., Cl., caeca futuri mens hominum fati Lucan.; met. o kakem navdanju: caeca ac temeraria dominatrix animi cupiditas Ci., caeco quodam timore Ci., c. pavor T., metus O., caecis terroribus V., caecus amor sui H.
b) slep = negotov, neuspešen, neizvedljiv, brez namer, brez smotra, brezciljen: ne sint caecae obsecrationes tuae L. take, ki slepo zadenejo krivca in nekrivca, caecus e nubibus ignis Sil. ali caeci in nubibus ignes V. slepo leteče strele, caeco Marte resistunt V. v brezuspešnem, slepem, divjem boju, caecus casus fortunae Ci., c. casus L., cursus caecus (Fortunae) Lucan., c. error Sen. tr.
— II. pass.
1.
a) neviden, temen, mračen, mrkel: cum caeca nox non ostendisset Milonem Ci., caecae nubes et procellae Ci., caligo, umbrae, undae, carcer V., caeco pulvere campus miscetur V., domus Ci., loca Pr., cavernae O., gemmae Plin.; pren.: aliquid emere caeca die Pl. kupiti na tak dan, ko ni vidna kupna cena = na up vzeti; pesn.: caeca murmura V. zamolklo, clamor Val. Fl.
b) neviden, skrit, tajen, nezaznaven: limen erat caecaeque fores V., caeca vestigia V. (v labirintu), res caecae et ab aspectu remotae Ci., saxa caeca V. nevidne čeri v morju, vallum C. nasip z naperami, pokritimi z zemljo, freta, vada V., caecum dare cuspide volnus V. odzadaj, v hrbet raniti, spiramenta V., ictus L. udarec v hrbet, arma O.
2. pren. skriven, skrivnosten, temen, nedoumljiv, nedokazljiv: cur est hoc tam obscurum atque caecum? Ci., caecum erat crimen L., caecosque volutat eventus V. negotov, caeca fata, sors H. nedoumljiva. - caro
A) agg.
1. drag; prikupen, ljub:
una cara ragazza prikupna deklica
un caro saluto prisrčen pozdrav
aver caro che želeti, da
2. drag (ki veliko stane):
un albergo troppo caro predrag hotel
un sarto molto caro zelo drag krojač
3. (v predikativni rabi)
vendere, comprare, pagare, costare caro drago prodajati, kupiti, kupovati, plačati, stati
vendere cara la pelle drago prodati kožo
pagarla caro pren. drago kaj plačati
B) m pl. svojci:
i miei, i nostri cari moji, naši dragi - cartone m
1. karton, lepenka
2. umet. karton:
cartoni animati film risanke
3. kartonska škatla; karton:
comprare un cartone di birra kupiti karton piva - chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka
bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
chat botté obuti maček
chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
œil masculin de chat ahat
langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
toilette féminin de chat površno umivanje
à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
il n'y a pas un chat žive duše ni
il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
appeler un chat un chat reči bobu bob
donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
écrire comme un chat nečitljivo pisati
être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji - cher, chère [šɛr] adjectif drag, ljub; necenen, drag; dragocen (čas)
mon cher moj dragi
coûter, vendre, acheter, payer cher drago stati, prodati, kupiti, plačati
il me le payera cher to mi bo drago plačal
il fait cher vivre ici tu je življenje drago
la vie chère draginja
payer trop cher predrago plačati, preplačati
cette couturière prend cher ta šivilja je draga, precéj računa
ne pas donner cher de quelque chose nečemu ne pripisovati velike vrednosti
(familier) personne qui ne vaut pas cher moralno dvomljiva, nepriporočljiva oseba - cijèna ž (ijek.), céna ž (ek.) cena: prodajna, kupovna, visoka, niska cijena; tržišna cijena; maksimirana cijena potražnje, ponude, proizvodnje; cijena zemlje; zamrzavanje cijena; svjetska cijena; minimalna cijena; cijena koštanja; nivo cijena; dumping cijena; diskriminacija u cijenama; slobodne, vezane cijene; oboriti -u znižati ceno; po -u života za ceno življenja; u -u kupiti poceni kupiti
- commercium -iī, n (commercārī)
1. kupčija, trgovina, promet: Plin., Plin. iun., Fl., Icti., mare magnum et ignara lingua commercio prohibebant S., commercio aliquem prohibere L., Thraces commercio faciles L.; z gen. (s čim): Sen. ph., Plin., annonae c. L. epit. kupčija z žitom, postquam vitiorum commercium vulgavere Cu. trgovino z razkošnim blagom, pecuniae commercium Iust. denarna potreba; pesn.: belli commercia V., T. = izmenjava in odkup ujetnikov.
2. met.
a) pravica do kupčevanja, trgovska pravica, prometna pravica: Icti., arabat is agrum conductum, nam commercium in eo agro nemini est Ci., iis commercium istarum rerum (signorum et tabularum) cum Graecis non fuit Ci. niso imeli pravice kupovati, salis commercium dedit L. dovolil je uvoz soli, denorum equorum c. L. pravica, (po) deset konj kupiti, neque conubium neque commercium … inter se cuiquam extra fines regionis suae esse L.
b) dovoz živil, zaloga živeža (poseb. med vojno), živila, živež: commercio laborare Front.; v pl.: commercia militaria Plin., in bellis semper commerciorum curam habere Plin.
c) tržno mesto, tržišče: commercia ea et litora peragravit Plin., per Assyriae trahitur commercia ripae Cl.
3. pren.
a) občevanje, izmenjava(nje), skupnost, zveza: Pl., Fl., voluptas nullum habet cum virtute commercium Ci.; z gen. personae: c. plebis L. s preprostim ljudstvom, aliarum gentium Cu., sunt nobis commercia caeli O. občujemo z nebeščani, commercio hominum frui vetuit Suet.; z gen. rei: Vell., Val. Max., Sil., exercent illi sociae commercia linguae O., sermonum c. facere L., non commercio linguae nobiscum cohaerere Cu., c. sermonis Plin., loquendi et audiendi T.
b) occ. α) spolno občevanje: cum ea mihi fuit commercium Pl., commercium mutui stupri Suet. β) tajni sporazum, skrivno občevanje: Cod. Th. - commūtō -āre -āvī -ātum
1. menjati, spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), preobraziti (preobražati): Varr., Lucr., Plin. iun., Suet., eidem homines nomine commutato Ci., c. iter, belli rationem C., iura Ci., C., iudicium Ci. ali tabulas publicas Ci. popačiti, eandem rem dicere commutatis verbis et sententiis Ci., commutata fortuna Ci. sprevržena, c. vitae statum N., annona commutata est Ci., commutatā omnium voluntate et opinione C., consilium c. C., nihil commutari animo Ci., c. aliquem in avem ali in speciem arboris Hyg.; abs. (ret.): commutabimus tripliciter Corn. spremenili bomo izraz.
2.
a) menjati, zamenjati (zamenjavati), da(ja)ti kaj za kaj drugega: palium, colorem Pl., locum Ter., Regulus de captivis commutandis Romam missus est Ci., ut cum patriae caritate constantiae gloriam commutaret Ci., c. vitam Lact. umreti; loricam cum aliquo Iust., inter se vestem ac nomina Pl., vinum pro oleo Icti.; tudi s samim abl.: verbum verbo Ci., fidem suam et religionem pecuniā Ci. za denar prodati, studium belli gerendi agriculturā C., leve compendium maximā fraude Corn. kupiti, pridobiti si, mustum aere Col., vitam priorem c. novis rebus Lucr.; abs.: vin' commutemus? tuam ego ducam et tu meam? Pl. ali menjava?
b) verba c. besede menjati = meniti se, govoriti: ut est ille bonus, tria non commutabitis verba hodie inter vos Ter., numquam hodie tecum commutaturum patrem unum esse verbum Ter. — Od tod adv. pt. pf. commūtātē spremenjeno, na spremenjen način: Corn. - comptant [kɔ̃tɑ̃] adjectif gotovinski, v gotovini; masculin gotovina
au comptant v gotovini, za gotovino
argent masculin comptant, deniers masculin pluriel comptants gotovina
achat masculin, vente féminin au comptant nakup, prodaja za gotovino
paiement masculin au comptant plačilo v gotovini
recettes féminin pluriel en comptant inkaso, prejemki v gotovini
acheter, vendre au comptant kupiti, prodati za gotovino
acheter, vendre une marchandise comptant kupiti, prodati blago za gotovino
avoir de l'esprit argent comptant biti odrezav
payer comptant plačati v gotovini, figuré takoj povrniti (dobro ali slabo)
c'est de l'argent comptant (figuré) do tega mora nujno priti, to se bo gotovo zgodilo
prendre quelque chose pour (de l') argent comptant (figuré) slepo kaj verjeti - confiance [kɔ̃fjɑ̃s] féminin zaupanje, zaupnost, zaupljivost; samozavest
de confiance v dobri veri, nič hudega sluteč
en confiance z zaupanjem, brez bojazni
abus masculin de confiance zloraba zaupanja
digne de confiance vreden zaupanja
homme masculin, personne féminin de confiance zaupnik, zaupna oseba
maison féminin de confiance solidna tvrdka
place féminin, poste masculin de confiance zaupno mesto, položaj
question féminin de confiance vprašanje zaupnice
vote masculin de confiance glasovanje o zaupnici
avoir confiance en soi biti samozavesten
avoir une confiance totale en quelqu'un imeti popolno zaupanje v koga
acheter un appareil en toute confiance kupiti aparat brez bojazni, (da ne bi dobro deloval)
faire confiance à l'avenir zaupati bodočnosti
(familier) faites-moi confiance! verjemite mi!
donner sa confiance, faire confiance à quelqu'un zaupati komu
gagner la confiance de quelqu'un pridobiti si zaupanje kake osebe
inspirer (la) confiance zbujati zaupanje
jouir de l'entière confiance uživati polno zaupanje
mettre, placer sa confiance en staviti svoje zaupanje v
perdre confiance izgubiti zaupanje
prendre confiance en quelqu'un dobiti zaupanje v koga
trahir, tromper la confiance de quelqu'un izdati, prevarati zaupanje kake osebe - contante
A) agg. gotov:
prendere qcs. per moneta contante pren. kaj zares vzeti, jemati
B) m gotovina:
pagare in contanti plačati v gotovini
acquistare a contante, per contante kupiti za gotovino