Franja

numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

I.

1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

II.

1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.

pack¹ [pæk] samostalnik
sveženj, cula, zavoj zavojček, zavitek, paket
vojska tornistra, nahrbtna torba; igra kart (52); bala (mera za platno, papir itd.); tovor; količina pakirane robe (rib, sadja, konserv); kopica, kup (skrbi, laži); tolpa (tatinska); trop (volkov, psov), povezka (psov)
vojska trop podmornic
šport napad moštva (rugby); skladasti led
medicina ovitek (zdravilni)

a pack of nonsense same neumnosti
open pack nesprijete ledene plošče
ice pack skladasti led

Packen, der, paket, sveženj, figurativ kup

parcel¹ [pa:sl] samostalnik
paket, zavitek, omot
ekonomija pošiljka partija; parcela, kos zemljišča
zaničevalno kopica, kup

by parcels po kosih
parcel of land parcela
part and parcel of bistveni, sestavni del česa
a parcel of scamps tolpa nepridipravov
ekonomija bill of parcels tovorni list

pelambre moški spol kup (živalskih kož); lasje; ameriška španščina govorica

peste ženski spol kuga; smrad; kup, izredna množina

peste blanca pljučna jetika
¡peste de él! vrag ga vzemi!
echar pestes preklinjati, zmerjati, psovati
peste bubónica bubonska kuga; Či koze, osepnice; Kol nahod

pila f

1. (mostni) steber

2. kamnito korito:
pila dell'acqua santa (acquasantiera) relig. kropilni kamen

3. kup, skladovnica; nareč. fičniki

4.
pila elettrica električna baterija
pila atomica, nucleare atomski reaktor

pila ženski spol vodno korito; krstni kamen; kropilni kamen, kropilnik; kup; elektrika element; oporni (mostni) steber

pila agotada (el) izčrpan element
pila de baño kopalna kad, banja
pila galvánica galvanski člen
nombre de pila krstno ime
sacar de pila, tener en la pila a alg. zastopati (krstnega) botra

pile³ [páil] samostalnik
skladanica, kup, kopa; grmada (tudi funeral pile)
visoka stavba, skupina stavb
elektrika suha baterija (voltova), galvanski stolp
pogovorno kup (denarja, zlata itd.)

atomic pile nuklearni reaktor
a pile of arms piramida pušk
he has piles of money ima na kupe denarja
to make one's pile obogateti

pile [pil] féminin

1. kup, skladanica

2. mostni steber

3. électricité baterija, element; reaktor

4. populaire batine; popoln poraz

5. zadnja stran kovanca

à deux heures pile točno ob dveh
pile atomique atomski, jedrski reaktor
pile sèche električna baterija
s'arrêter pile (populaire) nenadoma se ustaviti
donner une pile à quelqu'un premikastiti koga
flanquer une pile à quelqu'un pretepsti, premagati koga
jouer à pile ou face metati novec v zrak
mettre en pile zložiti v skladanico, na kup
tomber pile priti ob pravem času; vieilli pasti na hrbet
ça tombe pile to pride ravno prav

plȁsa ž
1. zemljišče, polje
2. kepa: nabaciše na ognjište -u snijega da se vatra ugasi
3. kos: sivi pokrov oblaka počeo se razbijati i zelenkasta plasa neba izviri
4. kopica, kup (sena, slame): uzeo vile i digao -u slame

plâst plásta m, mn. plástovi kopica, kup: plast slame, sijena; zgrtati u -ove devati v kopice

pondus -eris, n (pendēre)

1. utež: tamquam paribus examinatus (sc. animus) ponderibus Ci., pondera a Gallis allata iniqua L., LXXX pondo Romanis ponderibus L. rimske vage (teže, mere), cogat trans pondera dextram porrigere H. preko uteži (ki stojijo v prodajalni na mizi), paria pondera Ci. ravnotežje, pondus argenti denarii Col. ena drahma, pondera examinata Icti., emptor circumscriptus a venditore ponderibus minoribus Icti., onus maximi ponderis Vitr., ut (sc. frumentum) ad mensuram pondusque respondeat Sen. ph., archariis invident pondera Sid.; poseb. „teža enega funta“ = funt: argenti pondera quinque Mart., talentum ne minus pondo octoginta Romanis ponderibus pendat L.

2. meton.
a) teža: moveri gravitate et pondere CI., grande auri pondus Ci., magni ponderis saxa C., taleae ferreae ad certum pondus examinatae C., emere aliquid pondere Plin.
b) težnost, ravnotežje: tertius motus oritur extra pondus et plagam Ci., tellus ponderibus librata suis O., terra prolapsa in pondera Lucr., verso pondere T.
c) težka stvar (reč), (težko) telo, breme, starejše telesnina: in terram feruntur omnia pondera Ci., rapiens immania pondera baltei V., pondera paterna O., magna vis auri, non in formam pecuniae, sed rudi et antiquo pondere T., pondera muralia saxi Lucan., onerum maxima pondera Vitr.; pesn. (telesni) plod, fetus, zarodek: gravis maturo pondere venter O., pondera uteri Pr.; pondera tudi = spolovila: Cat., Stat.; metaf. teža, breme: pondera amara senectae O., pondera curarum Lucan.
d) velika količina, množina, množica, (cel) kup, kopica, obilica, obilje, vsota: magnum (innumerabile Ci.) pondus auri N., magnum pondus argenti, aeris C., auri pondus ingens pollicitus L., argenti facti pondus Cu.; metaf.: magnum pondus omnium artium Varr. ap. Non. veliko število, množica.

3. metaf.
a) teža, tehtnost, pomembnost, važnost, veljavnost, veljava, ključnost, bistvenost, znamenitost, imenitnost, pomembnost, poudarek, vtis: commendatio magnum pondus apud te habuit Ci., persona testimonii pondus habet Ci., litterae maximi apud me sunt ponderis Ci., pondera verborum Ci., omnium sententiarum gravitate, omnium verborum ponderibus est utendum Ci., pondera rerum ipsa comprehendere Ci., lacrimae pondera vocis habent O.
b) tehtna resnost (resnoba, resnobnost): servato pondere Stat., terribile vultūs pondus Val. Max.
c) trdnost, stanovitnost, neomajnost, odločnost: nulla diu femina pondus habet Pr., nostri reverentia ponderis obstat Stat.

porrada ženski spol udarec z gorjačo, močan udarec; abotnost; kup, množina

una porrada de dinero kup (ogromno) denarja

pozzo m

1. vodnjak:
pozzo artesiano arteški vodnjak
pozzo petrolifero naftna vrtina

2. jama, jašek:
pozzo di bordo navt. kontejner za vodo
pozzo delle catene navt. jama za sidra
pozzo nero gradb. gnojna jama
pozzo della scala gradb. stopniščno okno
pozzo della sentina navt. podladje

3. pren. obilica, kup, množina:
guadagnare un pozzo di quattrini zaslužiti goro denarja
pozzo di scienza pren. velikan učenosti
qui ci vuole il pozzo di S. Patrizio tukaj je potrebno neizčrpno bogastvo

raft [ra:ft]

1. samostalnik
splav; gomila plavajočih ledenih plošč, lesa
pogovorno velika množina, veliko število, obilje, masa, kup

2. prehodni glagol
prevažati, prepeljati s splavom; napraviti splav, zbrati v splav
neprehodni glagol
peljati se, prevažati se, potovati na splavu, splavariti

ramassis [ramasi] masculin kup; tolpa

rebaño moški spol čreda (živine); kup, truma, krdelo, trop

rebaño de carneros (ali ovejas) čreda ovnov (ovac)

rociada ženski spol poškropitev, zmočitev; razlitje; rosa; rosna trava; ploha, naliv; toča; množina, kup; oštetje

soltar (ali echar) una rociada koga ošteti, ukoriti

rondel moški spol rondel, pesem iz 13 stihov; figurativno kup, jata (ptic)