Franja

pack¹ [pæk] samostalnik
sveženj, cula, zavoj zavojček, zavitek, paket
vojska tornistra, nahrbtna torba; igra kart (52); bala (mera za platno, papir itd.); tovor; količina pakirane robe (rib, sadja, konserv); kopica, kup (skrbi, laži); tolpa (tatinska); trop (volkov, psov), povezka (psov)
vojska trop podmornic
šport napad moštva (rugby); skladasti led
medicina ovitek (zdravilni)

a pack of nonsense same neumnosti
open pack nesprijete ledene plošče
ice pack skladasti led

Packen, der, paket, sveženj, figurativ kup

parcel¹ [pa:sl] samostalnik
paket, zavitek, omot
ekonomija pošiljka partija; parcela, kos zemljišča
zaničevalno kopica, kup

by parcels po kosih
parcel of land parcela
part and parcel of bistveni, sestavni del česa
a parcel of scamps tolpa nepridipravov
ekonomija bill of parcels tovorni list

pelambre moški spol kup (živalskih kož); lasje; ameriška španščina govorica

peste ženski spol kuga; smrad; kup, izredna množina

peste blanca pljučna jetika
¡peste de él! vrag ga vzemi!
echar pestes preklinjati, zmerjati, psovati
peste bubónica bubonska kuga; Či koze, osepnice; Kol nahod

pila f

1. (mostni) steber

2. kamnito korito:
pila dell'acqua santa (acquasantiera) relig. kropilni kamen

3. kup, skladovnica; nareč. fičniki

4.
pila elettrica električna baterija
pila atomica, nucleare atomski reaktor

pila ženski spol vodno korito; krstni kamen; kropilni kamen, kropilnik; kup; elektrika element; oporni (mostni) steber

pila agotada (el) izčrpan element
pila de baño kopalna kad, banja
pila galvánica galvanski člen
nombre de pila krstno ime
sacar de pila, tener en la pila a alg. zastopati (krstnega) botra

pile³ [páil] samostalnik
skladanica, kup, kopa; grmada (tudi funeral pile)
visoka stavba, skupina stavb
elektrika suha baterija (voltova), galvanski stolp
pogovorno kup (denarja, zlata itd.)

atomic pile nuklearni reaktor
a pile of arms piramida pušk
he has piles of money ima na kupe denarja
to make one's pile obogateti

pile [pil] féminin

1. kup, skladanica

2. mostni steber

3. électricité baterija, element; reaktor

4. populaire batine; popoln poraz

5. zadnja stran kovanca

à deux heures pile točno ob dveh
pile atomique atomski, jedrski reaktor
pile sèche električna baterija
s'arrêter pile (populaire) nenadoma se ustaviti
donner une pile à quelqu'un premikastiti koga
flanquer une pile à quelqu'un pretepsti, premagati koga
jouer à pile ou face metati novec v zrak
mettre en pile zložiti v skladanico, na kup
tomber pile priti ob pravem času; vieilli pasti na hrbet
ça tombe pile to pride ravno prav

plȁsa ž
1. zemljišče, polje
2. kepa: nabaciše na ognjište -u snijega da se vatra ugasi
3. kos: sivi pokrov oblaka počeo se razbijati i zelenkasta plasa neba izviri
4. kopica, kup (sena, slame): uzeo vile i digao -u slame

plâst plásta m, mn. plástovi kopica, kup: plast slame, sijena; zgrtati u -ove devati v kopice

pondus -eris, n (pendēre)

1. utež: tamquam paribus examinatus (sc. animus) ponderibus Ci., pondera a Gallis allata iniqua L., LXXX pondo Romanis ponderibus L. rimske vage (teže, mere), cogat trans pondera dextram porrigere H. preko uteži (ki stojijo v prodajalni na mizi), paria pondera Ci. ravnotežje, pondus argenti denarii Col. ena drahma, pondera examinata Icti., emptor circumscriptus a venditore ponderibus minoribus Icti., onus maximi ponderis Vitr., ut (sc. frumentum) ad mensuram pondusque respondeat Sen. ph., archariis invident pondera Sid.; poseb. „teža enega funta“ = funt: argenti pondera quinque Mart., talentum ne minus pondo octoginta Romanis ponderibus pendat L.

2. meton.
a) teža: moveri gravitate et pondere CI., grande auri pondus Ci., magni ponderis saxa C., taleae ferreae ad certum pondus examinatae C., emere aliquid pondere Plin.
b) težnost, ravnotežje: tertius motus oritur extra pondus et plagam Ci., tellus ponderibus librata suis O., terra prolapsa in pondera Lucr., verso pondere T.
c) težka stvar (reč), (težko) telo, breme, starejše telesnina: in terram feruntur omnia pondera Ci., rapiens immania pondera baltei V., pondera paterna O., magna vis auri, non in formam pecuniae, sed rudi et antiquo pondere T., pondera muralia saxi Lucan., onerum maxima pondera Vitr.; pesn. (telesni) plod, fetus, zarodek: gravis maturo pondere venter O., pondera uteri Pr.; pondera tudi = spolovila: Cat., Stat.; metaf. teža, breme: pondera amara senectae O., pondera curarum Lucan.
d) velika količina, množina, množica, (cel) kup, kopica, obilica, obilje, vsota: magnum (innumerabile Ci.) pondus auri N., magnum pondus argenti, aeris C., auri pondus ingens pollicitus L., argenti facti pondus Cu.; metaf.: magnum pondus omnium artium Varr. ap. Non. veliko število, množica.

3. metaf.
a) teža, tehtnost, pomembnost, važnost, veljavnost, veljava, ključnost, bistvenost, znamenitost, imenitnost, pomembnost, poudarek, vtis: commendatio magnum pondus apud te habuit Ci., persona testimonii pondus habet Ci., litterae maximi apud me sunt ponderis Ci., pondera verborum Ci., omnium sententiarum gravitate, omnium verborum ponderibus est utendum Ci., pondera rerum ipsa comprehendere Ci., lacrimae pondera vocis habent O.
b) tehtna resnost (resnoba, resnobnost): servato pondere Stat., terribile vultūs pondus Val. Max.
c) trdnost, stanovitnost, neomajnost, odločnost: nulla diu femina pondus habet Pr., nostri reverentia ponderis obstat Stat.

porrada ženski spol udarec z gorjačo, močan udarec; abotnost; kup, množina

una porrada de dinero kup (ogromno) denarja

pozzo m

1. vodnjak:
pozzo artesiano arteški vodnjak
pozzo petrolifero naftna vrtina

2. jama, jašek:
pozzo di bordo navt. kontejner za vodo
pozzo delle catene navt. jama za sidra
pozzo nero gradb. gnojna jama
pozzo della scala gradb. stopniščno okno
pozzo della sentina navt. podladje

3. pren. obilica, kup, množina:
guadagnare un pozzo di quattrini zaslužiti goro denarja
pozzo di scienza pren. velikan učenosti
qui ci vuole il pozzo di S. Patrizio tukaj je potrebno neizčrpno bogastvo

raft [ra:ft]

1. samostalnik
splav; gomila plavajočih ledenih plošč, lesa
pogovorno velika množina, veliko število, obilje, masa, kup

2. prehodni glagol
prevažati, prepeljati s splavom; napraviti splav, zbrati v splav
neprehodni glagol
peljati se, prevažati se, potovati na splavu, splavariti

ramassis [ramasi] masculin kup; tolpa

rebaño moški spol čreda (živine); kup, truma, krdelo, trop

rebaño de carneros (ali ovejas) čreda ovnov (ovac)

rociada ženski spol poškropitev, zmočitev; razlitje; rosa; rosna trava; ploha, naliv; toča; množina, kup; oštetje

soltar (ali echar) una rociada koga ošteti, ukoriti

rondel moški spol rondel, pesem iz 13 stihov; figurativno kup, jata (ptic)

sacco¹ m (pl. -chi)

1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se

2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem

6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik

7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci