Franja

klerikalizem samostalnik
1. (kot politična smer) ▸ klerikalizmus
Pravega klerikalizma danes ni, ker po definiciji v klerikalizmu vodijo politične stranke in politiko duhovniki, kleriki. ▸ Manapság igazi klerikalizmus nem létezik, ugyanis a a meghatározás szerint a klerikalizmusban a politikai pártokat és a politikát a papság, a klérus irányítja.
Splošno znano je, da med komunizmom in klerikalizmom praktično ni nobene razlike. ▸ Köztudott, hogy a kommunizmus és a klerikalizmus között gyakorlatilag nincsen semmilyen különbség.

2. (izkrivljeno delovanje Cerkve) ▸ klerikalizmus
Klerikalizem nastopi, ko okostenelo vztrajanje pri zakonih in paragrafih velja več od krščanske legitimnosti, od ljubezni do bližnjega. ▸ Akkor jelenik meg a a klerikalizmus, amikor a törvényekhez és paragrafusok való merev ragaszkodás fontosabbá válik, mint a keresztény legitimitás, a felebarátaink iránti érzett szeretet.
Svojim duhovnikom je položil na dušo, da je klerikalizem kuga za sodobno cerkev. ▸ A lelkészeit arról győzködte, hogy a klerikalizmus a modern egyház pestise.

kokošj|i [ó] (-a, -e) hühnerartig; Hühner- (gnoj der Hühnerdung, uš die Hühnerlaus, tat der Hühnerdieb, želodček der Hühnermagen, juha die Hühnerbrühe, Hühnersuppe, jajce das Hünerei)
kokošja kuga medicina die Geflügelpest

kokóšji (-a -e) adj. di gallina; di pollo:
kokošja jajca uova di gallina
kokošja juha brodo di pollo
pren. biti kokošje pameti avere un cervello di gallina
vet. kokošja kuga peste aviaria

kositrov (-a, -o) Zinn- (oksid das Zinnoxid, kuga die Zinnpest, ruda das Zinnerz, zlitina die Zinnlegierung)
kositrova spajka das Lötzinn

kȕžica ž manjš. od kuga: lijepa vas kužica pomorila

Linus (ali Linos) -ī, m (Λίνος; fen. ailanu = gr. αἴλινον = lat. aelinon [prim. et Linon in silvis idem pater „aelinon!“ altis dicitur invita concinuisse lyra O. (Amor. 3, 9, 23)] = „gorje nam“, tožba v Adonijevem (Adonisovem) bogočastju, od tod λίνος = žalostinka, Λίνος [= Ἄδωνις] oseba v grški mitologiji, povzeta po feničanskem Tamu [Thamus]) Línos. Po starejši bajki sin Apolona in muze Uranije, ki se je s svojim očetom spustil v tekmovalni boj, v katerem je bil ubit: Hyg., Mart. Po argivski bajki je sin Apolona in Psamate (Ψαμάϑη), hčere argivskega kralja Krotopa. Mati je v strahu pred svojim očetom Lina izročila ovčjemu pastirju, ki ga je skrivaj vzgojil med ovčjo čredo. Ko je odrastel, so ga raztrgali psi (pasji dnevi!), zaradi česar je poslal Apolon nad argivsko pokrajino pošast Pojno (Ποινή kazen, kuga), ki je materam ugrabljala otroke. V spomin na to so v Argih častili Lina (pooseb. pomlad) okoli pasjih dni s sprevodom in z žalostinko ter ob tej priložnosti pobijali pse (Sirius!): Stat. Po tebanski bajki je Linos sin Apolona in muze Terpsihore, izvrsten pevec in glasbenik, učitelj Orfeja in Herkula; slednji ga je ubil s kitaro, ker se je Linos rogal njegovemu slabemu igranju: V., O., Pr., Mart. — Apel. Línos = učitelj, ki ga trpinči njegov učenec: fiam, ut ego opinor, Hercules, tu autem Linus Pl.

mačji pridevnik
1. (o mački) ▸ macska Mačje dlake me sploh ne motijo, saj imam dva mucka in enega psa. ▸ A macskaszőr egyáltalán nem zavar, hiszen nekem is van két macskám és egy kutyám.
Povezane iztočnice: mačje stranišče, mačja kuga, mačji aids

2. (o privlačnosti ali eleganci) ▸ macska-Detektive je mogoče prepoznati po njihovi značilni hoji; po mačjem koraku, prihuljeni drži in budnem pogledu. ▸ A nyomozókat jellegzetes járásukról – macskalépteikről, görnyedt testtartásukról és éber tekintetükről – lehet felismerni.Sem res dekle z mačjim pogledom, ki spravi na kolena vsakega moškega? ▸ Tényleg egy olyan macskatekintetű lány vagyok, aki minden férfit térdre kényszerít?Medtem se je manekenka po modni stezi sprehajala z mačjo hojo v zapeljivem spodnjem perilu. ▸ Közben a modell macskaléptekkel, csábító fehérneműben sétált a kifutón.

morbo moški spol bolezen

morbo gálico sramna kuga, sifilis

moríti (-ím) imperf. ➞ umoriti, pomoriti

1. uccidere, ammazzare; sterminare; trucidare:
moriti v vojni uccidere in guerra
kuga mori kokoši la peste sta sterminando il pollame
pren. moriti čas ammazzare il tempo

2. pren. (uničevati, škodovati) danneggiare:
slana mori rože la brina danneggia i fiori

3. scocciare, infastidire, stufare:
pog. ta pa zna moriti è un terribile scocciatore, rompiscatole, un rompi

4. pren. (povzročati občutek nejevolje) tormentare

5. nareč. spegnere:
moriti apno spegnere la calce

Myrmidonēs -um, m (Μυρμιδόνες) Mirmidón(c)i, ahajsko pleme v tesal(ij)ski Ftiotidi, ki mu je vladal Ahil. Po bajki so se izselili z Ajgine, potem ko jih je Zevs na Ajakovo prošnjo iz mravelj spremenil v ljudi, ker je strašna kuga pomorila otočane: O., V., Serv. Povod za to bajko je bilo njihovo ime, ki spominja na besedo μύρμηξ mravlja. Sg. Myrmidōn -ōnis, m in f Mirmidónec, Mirmidónka: Stat.

pestiféré, e [-fere] adjectif okužen; masculin kužni bolnik

navire masculin pestiféré ladja, na kateri je izbruhnila kuga
fuir quelqu'un comme un pestiféré ogibati se koga kot kužnega bolnika

pljučen pridevnik
1. (o organu) ▸ tüdőPri pljučnici gre za hudo vnetje, ki prizadene le del ali pa celotno pljučno tkivo. ▸ A tüdőgyulladás olyan súlyos gyulladás, amely a tüdőszövet egy részét vagy egészét érinti.Povezane iztočnice: kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučna alveola, pljučna tuberkuloza, pljučna hipertenzija, pljučna kapaciteta, pljučna arterija, pljučno krilo, pljučni mehurček, pljučni mešiček, pljučna embolija, pljučna arterijska hipertenzija, pljučna kuga, pljučna fibroza

2. (o jedi) približek prevedka ▸ bélszínNa vročem olju opečemo pljučni file, dve minuti na vsaki strani. ▸ A bélszínt forró olajban mindkét oldalon két percig sütjük.
Pljučne medaljone posolimo in popramo ter popečemo na maslu. ▸ A szűzérméket megsózzuk és megborsozzuk, majd vajban megsütjük.
Povezane iztočnice: pljučna pečenka

3. (za zdravje pljuč) ▸ tüdőBolnikom diagnozo postavijo na pljučnih oddelkih bolnišnic. ▸ A betegek diagnózisát a kórházak tüdőosztályain állítják fel.
V prizidek zdravstvenega doma bi preselili pljučno ambulanto. ▸ Az egészségügyi központ szárnyépületébe költöztetnék a tüdőgyógyászati rendelőt.

pljúčen (-čna -o) adj.

1. del polmone, dei polmoni, polmonare; med. pneumonico:
med. pljučne bolezni malattie dei polmoni, malattie polmonari
pljučna tuberkuloza tubercolosi polmonare
anat. pljučna arterija arteria polmonare
med. pljučna kuga peste polmonare
anat. pljučna mrena pleura
med. pljučni infarkt infarto polmonare
pljučni krvni obtok circolazione polmonare
zool. pljučni meh sacco aereo
anat. pljučni mehurček alveolo polmonare
med. pljučni šum sibilo
anat. pljučni vršiček apice del polmone, polmonare
anat. pljučno krilo lobo polmonare

2. gastr.
pljučna pečenka filetto di manzo

prašičj|i (-a, -e) Schweins-, Schweine- (kuga die Schweinepest, uho das Schweinsohr)

prašíčji

prašíčja glava hog's head, boar's head
prašíčji hrbet pig's back
prašíčji kotlet pork chop
prašíčje korito pig's trough
prašíčja mast lard, pork fat, ZDA hog fat
prašíčje meso pork
prašíčja pečenka roast pork
prašíčja koža pigskin, hogskin
prašíčja kuga swine plague, swine fever
prašíčji parklji pig's trotters pl
prašíčji rilec pig's snout
prašíčja rdečica swine erysipelas
prašíčje usnje pigskin, hogskin
prašíčje ščetine hog's bristles pl
prašíčja zabela hog's lard

prašíčji (-a -e) adj. di maiale, suino, porcino:
prašičje meso carne di maiale, carne suina
vet. prašičja kuga peste suina
prašičja koža cotica

prašíčji de cerdo; porcino

prašičje meso (pečenka, mast, rebro, krača, rilec) carne f (asado, grasa f, costilla f, pierna f, hocico m) de cerdo
prašičja krma pasto m (ali comida f) para cerdos (tudi fig)
prašičja kuga peste f porcina

pustóšiti (-im) imperf.

1. devastare

2. saccheggiare, mettere a sacco

3. infestare; abs. imperversare:
kuga spet pustoši la peste è tornata a imperversare

račja zel ženski spol rastlinstvo, botanika (vodna kuga) die Wasserpest

ráčji² (-a -e) adj. da, di, del gambero:
račja kuga peste dei gamberi
zool. račja vrečica sacculina (Sacculina carcini)