Franja

rumen množina rumina [rú:men, -minə] samostalnik
vamp (prežvekovalcev); prežvečena krma

Saftfutter, das, zelena krma

sagīna -ae, f

1.
a) pitanje, hranjenje, krmljenje živali: FR., anserum VARR., avium COL., cochlearum PLIN., vaccarum VULG.
b) hranjenje, vzdrževanje ljudi: in saginam PL., multitudinem non auctoritate, sed saginā tenebat CI.; meton. α) hrana, piča: viva VARR. = ribice, conquirito altilium enormem saginam TERT. β) pitana žival, pitanec, pitanka: saginam caedite PL. jejte. γ) rejenost, tolstost, debelost, mastnost, zamaščenost: Q., AUS. idr., corporis AP., IUST., ventris IUST.

2. occ. sploh krma, (pre)hrana, jed, jedača, jelo, obed, žrtje: COL., IUV. idr., ferarum SUET., orca saginam persequitur PLIN., militibus cibos ut gladiatoriam saginam dividebat T.; prim.: qui dabit … venalia fata (= vitam suam) saginae (sc. gladiatoriae) PR. = ki se bo pustil vzdrževati kot gladiator (gladiatorji so namreč dobivali obilno, izdatno in tečno hrano).

Sauerfutter, das, silaža, silirana krma

sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
pain masculin sec suh kruh
au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
vin masculin sec nerezano vino
cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
raisins masculin pluriel secs rozine
mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
orage masculin sec vihar brez dežja
pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
être, rester sec ne moči odgovoriti
(marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
répondre sec rezko odgovoriti
regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge

semolata f veter. redka otrobova krma

silage [sáilidž]

1. samostalnik
siliranje; v silosu shranjena zelena krma

silage cutter stroj za rezanje krme

2. prehodni glagol
shraniti, spraviti v silos, silirati; kisati krmo (v silosu)

skedènj -dnja i skèdenj -dnja m (stvnj. scugin) štagalj, gumno, zgrada u kojoj se drži stočna krma i gdje se mlati

soilage [sɔ́ilidž] samostalnik
agronomija zelena krma

stern² [stə:n]

1. samostalnik
navtika krma, zadnji del ladje; zadnji del (živali), zadnjica, rep (lisice)

stern foremost nazaj, ritensko; figurativno narobe, nespretno
stern on s krmo naprej
by the stern s krmo potopljeno globlje kot ostali del ladje
from stem to stern po vsej ladji; figurativno od enega konca (kraja) do drugega

2. pridevnik
navtika krmen, zadajšnji

a stern sea morje, ki prihaja od zadaj

Stern², der, (-s, -e) [Schiffahrt] Schifffahrt krma

succulence, succulency [sʌ́kjuləns(i)] samostalnik
sočnost, obilje soka
botanika mesnatost
agronomija zelena krma

šúljak -ljka m
1. panj, štor: ljudima bijahu stolice i sovra šuljci od debla
2. piškav lešnik, oreh isl.
3. dial. žito, ki je ostalo pri sejanju, pomešano s plevami, kot krma za prašiče
4. dial. pšenica enozrnica, Triticum monococcum
5. snetljivo žito: dobro sjeme ne rađa šuljak

tankage [tǽŋkidž] samostalnik
hranjenje, shranitev tekočine v tankih, cisternah; v cisterni shranjena tekočina; pristojbina za hranjenje v cisterni; prostornina, volumen cisterne
agronomija krma ali gnojilo iz posušenih živalskih ostankov

Trockenfutter, das, suha krma

vârka ž (madž. fark)
1. rep ribe, kita: ako ova riba na astalu, reče i pokaza na -u od soma, što progovori, to će se i od mene čuti
2. šalj. ženska zadnjica, ptičja trtica
3. zastar. krma ladje

véjnik m
1. kosir, savinut vrtni, baštenski nož
2. posušeno granje sa lišćem kao krma kozama i ovcama

verde moški spol zelenina, zelena barva; zelena krma; zelenje, listje

verde de aceituna olivno zelena barva
verde esmeralda smaragdno zelena barva
en verde surov, nestrojen
consumo en verde poraba kot sadje (npr. grozdja)
pintar de verde zeleno pobarvati

vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

ceinture féminin verte zeleni pas
espace masculin vert zelena površina
haricots masculin pluriel verts stročji fižol
salade féminin verte zelena solata
une verte semonce oster ukor, opomin
une verte vieillesse čila, zdrava starost
un vieillard encore vert še čil, krepak starec
vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
envoyer au diable vert poslati k vragu
être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga

Vogelfutter, das, ptičja krma; hrana za ptiče