Franja

croupe [krup] féminin konjski križ; familier (ženska) zadnjica; gorsko sleme

être chatouilleux sur la croupe (figuré, familier) biti občutljiv
monter en croupe zajahati konja za jezdecem
prendre quelqu'un en croupe vzeti koga na konja
tortiller la croupe (familier) zibati se v bokih

cruciātiō -ōnis, f (cruciāre) križanje: Eccl.; pren. „križ“ (prim. „križi in težave“), muka, nadloga: Eccl.

crucifère [krüsifɛr] adjectif, architecture ki nosi križ

crucifier [-fje] verbe transitif križati, pribiti na križ; figuré mučiti, trpinčiti

crucifīgō -ere -fīxī -fīxum (crux in fīgere) na križ pribi(ja)ti, križati: Eccl.

crucifīxiō -ōnis, f (crucifīgere) pribijanje na križ, križanje: Eccl.

cruciō -āre -āvī -ātum (crux)

1. na križ pribi(ja)ti, križati: Lact.

2. mučiti, trpinčiti, poseb. mučno usmrtiti, do smrti (na smrt) trpinčiti: quos vulnere ac dolore corporis cruciari vides Ci., ne diu crucietur filius, quid dabis? Ci., cum (Regulus) vigiliis et fame cruciaretur Ci., cruciatus est a Carthaginiensibus Regulus Ci., necati omnes cruciati (ob mukah) sunt L., tribunos militum … omnibus suppliciis cruciatos trucidando occidit L., cruciataque diris corpora tormentis Stygiae demittite nocti O., cum suo supplicio crucietur Cu., tanto dolore cruciatus est, ut … Iust.; od tod pt. pr. refl. cruciāns -antis mučeč se, muko prenašajoč (čuteč): cr. cantherius Pl., Aus., membris cruciantibus Fr.; pren. (o stvareh): (terra) aquis, ferro, ligno … cruciatur Plin., nostra Thebais multā cruciata limā Stat.

3. pren. (duševno) mučiti, trpinčiti: Chremes nimis graviter cruciat adulescentulum Ter., viden … ut ipsus sese cruciat aegritudine? Pl., illa se ipsa cruciavit Ci. ep., ita ut pater ille … non se peius cruciaverit atque hic H., illud me cruciat, … quod … Mart., quos maior sollicitudo cruciabat Iust.; pass.: cruciari alienae uxoris amore Sen. ph.; med. giniti, medle(va)ti od (v) žalosti, žalostiti se, jeziti se: crucior miser Ter., quod (glede na to, kar) male feci, crucior Pl., cruciatur cor mi (= mihi) Pl., mater cruciatur Ci.; z ACI: crucior lapidem non habere me Pl., crucior bolum mihi tantum ereptum Ter.

crucufīxor -ōris, m (crucifīgere) pribijalec na križ, križalec: Eccl.

cycnus (cygnus) -ī, m (gr. κύκνος) labod, Apolonu posvečena ptica, znana po otožnem in ganljivem petju pred smrtjo (labodji spev): Ci., Lucr., V., H., Mart., iunctis per aëra cycnis carpit iter O. (o Veneri, ki se pelje na vozu, vpreženem v labode); preg.: quid tandem contendat hirundo cycnis? Lucr., certent cycnis ululae V.; met. pesnik: multa Dircaeum levat aura cycnum H.; cycnus kot ozvezdje Labod, Severni križ: Hyg. — Kot nom. propr. Cycnus (redk. Cygnus) -ī, m Ciken, Labod,

1. (večinoma o osebah, preobraženih v laboda)
a) Stenelov sin, ligurski kralj, sprejet med ozvezdja: V., O., Hyg.
b) sin Neptuna in Kalike: O., Hyg.
c) sin Apolona in Hirije, Beočan: O. — Od tod adj. Cycnēius (Cygnēius) 3 Ciknov (Cignov) = Beočana Cikna: Cycneia Tempe O. = beotske Tempe, Cygneius heros O. = Beočan Cigen.
č) sin Marsa in Pinene (ali Pelopije): Hyg.

2. kot zemljepisno ime
a) reka in gora v Kolhidi: Plin.
b) mesto ob Fazidu: Mel.

3. Cycnus περὶ ταφῆς, naslov Varonove satire: Varr.

Opomba: Star. Cucinus: Pl. (Menaechmi, 854; a tudi: quí cluet Cyc[i]nó patre).

Deichselkreuz, das, Kreuzform: viličasti križ

Doppelkreuz, das, dvojni križ; Musik dvojni višaj

einlesen^* Daten: vnašati; sich einlesen navaditi se (na branje); in der Weberei: nabirati niti v križ

Fadenkreuz, das, nitni križ, nitnica; ins Fadenkreuz rücken postati tarča; jemanden im Fadenkreuz haben imeti na muhi

fylfot [fílfɔt] samostalnik
kljukasti križ

Gabelkreuz, das, viličasti/razbojniški križ

G.C. kratica

1. Gesù Cristo Jezus Kristus

2. Gran Croce Veliki križ (odlikovanje)

3. Genio Civile Urad za civilne gradnje

Gelese, das, in der Weberei: nitni križ

gerontīa -ae, f (gr. γεροντεία) bot. badeljčec, šmarni križ: AP. H.

Grabkreuz, das, nagrobni križ

grand-croix [-krwa] féminin veliki križ Častne legije; masculin imetnik tega odlikovanja