Franja

volòvod m
1. čreda volov, ki jih na paši vodi krava
2. bot. dvolistni vimenjak, Platanthera bifolia
3. bot. pojalnik, Orobanche

zȅlja ž sivka krava

zvončaríca ž krava predvodnica

дойная корова molzna krava

à [a] préposition; spojitev à + lev au, à + lesv aux

1. dajalnik:

l'alcool nuit à la santé alkohol škoduje zdravju

2. posest, pripadnost:

ce stylo est à moi ta nalivnik je moj
il a une voiture à lui on ima svoj (lasten) avto
c'est à moi de l'aider moja dolžnost je, jaz sem na vrsti, da mu pomagam

3. kraj, razdalja, smer, cilj:

à Paris v Pariz(u)
à la campagne na deželi
aller à la ville iti v mesto
à l'entrée pri vhodu
à cinq kilomètres d'ici pet kilometrov od tod
de la tête aux pieds od glave do nog
jeter à l'eau vreči v vodo
se mettre à l'ouvrage lotiti se dela
se mettre à table sesti za mizo k obedu
tirer à sa fin iti h koncu, h kraju

4. čas: o, ob, v, na

à l'aube ob zori
au printemps spomladi
à demain! na svidenje jutri!
à l'heure qu'il est ob tej uri
à six heures ob šestih
à la longue sčasom(a)
à sa mort ob njegovi smrti
à ce moment v tem trenutku
louer à l'année najeti na leto
faire du cent à l'heure voziti (z avtom) 100 km na uro
renvoyer à huitaine odložiti za teden dni

5. način, sredstvo, orodje:

à la mode po modi
à mes frais na moje stroške
à vos souhaits! na zdravje! (rečemo osebi, ki je kihnila)
pas à pas korak za korakom
machine féminin à écrire pisalni stroj
vache féminin à lait molzna krava
aller à bicyclette, à pied iti s kolesom, peš
acheter à crédit kupiti na kredit
boire à la russe piti po rusko (eksati in odvreči kozarec)
blesser à mort smrtno raniti
pêcher à la ligne loviti ribe na trnek
se sauver à la nage rešiti se s plavanjem
vendre au poids prodajati na težo, po teži

6. cena:

à 5 francs po 5 frankov
à 10 francs la pièce po 10 frankov kos
au prix de fabrique po tovarniški ceni
à aucun prix za nobeno ceno, nikakor
à tout prix za vsako ceno
à moitié prix za polovično ceno
à vil prix za smešno nizko ceno

7. pred nedoločnikom:

j'ai à écrire moram pisati
maison féminin à vendre hiša na prodaj
il commence à lire začne brati
ce travail laisse à désirer to delo je pomanjkljivo
il est le premier à venir et le dernier à s'en aller on prvi prihaja in zadnji odhaja
à le voir, on dirait ... če ga človek vidi, bi rekel ...

8. vzkliki:

au feu! gori!
au diable! k vragu!
à moi! (semkaj) k meni!
au voleur! tat! primite tatu!
à la vôtre! na vaše zdravje!

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

bȁčva ž sod: bačva puna vina; govoriti kao iz -e govoriti z nizkim glasom; pijan kao bačva pijan ko krava

bezljáti to be running away

bezljajoča krava a bolting ali stampeding cow

bigio agg. (m pl. -gi)

1. siv; temen, črn; oblačen:
cielo bigio temno, črno nebo
tempo bigio oblačno vreme

2. pren. neodločen, dvoličen (zlasti v politiki)
PREGOVORI: di notte i gatti sono bigi preg. ponoči je vsaka krava črna

bôsti (bôdem)

A) imperf.

1. pungere, ferire (tudi pren.):
trnje me bode le spine mi pungono
bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo

2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano

3. (riniti iz česa) spuntare:
žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
krava bode la mucca da cornate

B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture

C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per

buey moški spol vol, govedo, bik; nadležen človek

buey marino morska krava; tun
lengua de buey (rast) volovski jezik
un ojo de buey kovanec za pet peset
a paso de buey zelo počasi, preudarno, oprezno
el buey harto no es comedor preobilica užitkov povzroči stud

buio

A) agg.

1. temen:
tempo buio oblačno, temačno vreme

2. pren. mračen, žalosten:
essere buio in viso biti mračnega obraza

3. težko razumljiv

B) m

1. tema, mrak:
buio pesto, fitto, che si affetta trda tema, gosta tema
buio come in gola al lupo tema kot v rogu
a buio, sul buio ob mraku
al buio v temi
farsi buio mračiti se
avvolto nel buio neznan, skrivnosten
essere al buio di qcs. ničesar ne vedeti o čem
fare un salto nel buio pren. skočiti v vodo; lotiti se česa na slepo

2. pren. pomanjkanje:
buio di notizie pomanjkanje novic
PREGOVORI: al buio tutte le gatte sono bigie preg. ponoči je vsaka krava črna

bukov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ bükk, bükkfaHodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.

2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸ bükk
3. (o barvi) ▸ bükk
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸ fafejű, tuskó
Song Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸ kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné.

calf¹ množina calves [ka:f, ka:vz] samostalnik
tele; mladič večjih sesalcev; teletina (usnje)
figurativno tepec

to kill the fatted calf navdušeno koga sprejeti
calf love pubertetniška ljubezen
calf's teeth mlečni zobje
in (ali with) calf breja (krava)
to eat the calf in the cow's belly delati račun brez krčmarja
to slip her calf skotiti tele

cat¹ [kæt] samostalnik
mačka, maček; bič, korobač
pogovorno prepirljivka; dvojni trinožnik

when the cat's away the mice will play kadar mačke ni doma, miši plešejo
to bell the cat izpostavljati se nevarnosti
ameriško, vojska, sleng cat beer mleko
to wait for the cat to jump, to see how the cat jumps čakati na ugodno priložnost
to fight like Kilkenny cats boriti se na življenje in smrt
before the cat can lick the ear nikoli
when candles are out all the cats are grey ponoči je vsaka krava črna
he lives under the cat's foot žena hlače nosi
to grin like a Cheshire cat režati se, kazati zobe
to lead cat and dog life živeti kot pes in mačka
to let the cat out of the bag izblebetati skrivnost
like a cat on hot bricks kakor na šivankah
a cat has nine lives mačka je trdoživa
enough to make a cat laugh smešen, da bi se se krave smejale
it rains cats and dogs dežuje ko iz škafa
to shoot the cat bljuvati, urha klicati
as sick as a cat hudo bolan; slabe volje
not room to swing a cat premalo prostora
tom-cat maček
to turn a cat in the pan postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti se
sleng cat's whiskers nekaj imenitnega
sleng not a cat's chance, not a cat in hell's chance prav nič upanja
a cat may look at a king še škofa lahko mačka gleda

čȅp čèpa m, mn. čèpovi
1. čep, zamašek: zatvoriti bocu -om; pijan kao čep pijan kot krava
2. stržen: čep u čiru
3. tampon: čep u rani
4. tečaj: vrata stoje na -u
5. med. strjek, krvni čep, trombus
6. zool. glavač, kapelj, Cottus gobio

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

ćùskija ž (t. köskü) drog, vzdigača: pijan kao ćuskija pijan ko krava; glup kao ćuskija zabit ko zemlja

dójen de lait, qui donne du lait, laitier

dojna krava vache ženski spol à lait

dry¹ [drai] pridevnik (drily prislov)
suh, izsušen; žejen; suhoparen, dolgočasen; ki povzroča žejo; trpek (vino); prohibicijski; sarkastičen

dry battery suha baterija
dry bob igralec kriketa (Eton)
as dry as a bone čisto suh, suh ko poper
to feel dry biti žejen
a dry fish dolgočasnež
to go dry vpeljati prohibicijo
dry land kopno
dry law zakon o prohibiciji
dry season mrtva sezona
dry wine nesladkano vino
dry cow jalova krava
dry facts gola dejstva
dry shot slep strel
dry spell sušna doba
he's not even dry behind the ears mleko se ga še drži
to run dry posušiti se
dry death smrt na kopnem ali brez prelivanja krvi
as dry as dust skrajno dolgočasen