Franja

rdeč [è] (rdéč|a, -e) rot (cinobrovo zinnoberrot, črnikasto schwarzrot, karminsko karminrot, karmesinrot, koralno korallenrot, kot kri blutrot, kot kuhan rak hummerrot, hochrot, krebsrot, puterrot, kot paradižnik tomatenrot, kričeče signalrot, malinovo himbeerrot, meseno fleischrot, minijevo mennigrot, ticianovo tizianrot, močno sattrot, tiefrot, od jeze zornrot, od mraza rotgefroren, od sramu schamrot, ognjeno feuerrot, opečnato ziegelrot, oranžno orangerot, rožnato rosarot, rubinasto rubinrot, škrlatno scharlachrot, vinsko weinrot, zamolklo mattrot, zelo hochrot, živo grellrot)
rdeč od joka oči: [rotgeweint] rot geweint, rotunterlaufen, rot unterlaufen
z rdečim nosom rotnasig
z rdečim obrazom rotgesichtig
z rdečim robom rotgerändert
z rdečimi pikami rotgetupft

rdèč red; (lica) ruddy

rdèč nos (pijančka) coppernose, grog-nose
Rdeči križ Red Cross
Rdeča armija Red Army
Rdeča Kapica Little Red Riding Hood
Rdeče morje Red Sea
rdèčih lic redcheeked
rdèča detelja red clover
rdèča barva red colour
rdèče krvno telesce red corpuscle, red blood cell
rdèč kot kri blood-red
rdèč kot vrtnica (as) red as a rose
rdèč kot puran (as) red as a turkey cock
rdèč kot pesa (as) red as a beetroot
rdèče oblečen dressed in red
slep za rdèčo barvo red-blind
od joka rdèče oči eyes red with tears
rdèč kot rak (as) red as a boiled lobster, (as) red as a peony
temno rdèč dark red
biti rdèč od jeze to be red with anger
postati rdèč to turn red
ves rdèč je od sramú he is blushing to the very roots of his hair
postati rdèč kot kuhan rak to turn (ali to flush) scarlet
to ga razdraži kot rdèča krpa bika it is a red rag to him

rdèč (rdéča -e)

A) adj.

1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite

B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti

ríbji (-a -e) adj. di, del pesce; ittico:
ribja koščica spina di pesce
ribja luska scaglia
ribja plavut pinna
ribja jajčeca uova di pesce
ribje meso (carne di) pesce
ribja jata branco di pesci
ribje jedi piatti di pesce
ribja juha zuppa di pesce
ribja konzerva pesce in scatola
ribje olje olio di fegato di merluzzo
ribja restavracija ristorante del pesce
ribja tržnica mercato del pesce, pescheria
steznik z ribjimi kostmi busto a balconcino
pren. imeti ribjo kri essere un animale a sangue freddo
ribja kost spina di pesce, lisca; grad. spina di pesce; obrt. spinato; (za steznik) stecca
gastr. ribja marinada pesce marinato
ribja moka farina di pesce
zool. ribji mehur vescica natatoria
gastr. ribji ragu ragù di pesce
ribje naselje banco di pesci
ribje oko occhio di pesce; metal. (napaka pri varenju) soffiatura
ribji brk barbiglio
ribji klej colla di pesce

samo¹ [ó]

1. nur, lauter (neumnosti ipd. : lauter Unsinn …), (zgolj) lediglich
samo govoričenje bloße Redensarten
samo mirno!/mirno kri! Immer mit der Ruhe!
samo za goste Nur für Hausgäste

2.
samo in edino einzig und allein

3. pri ugovarjanju: allein

scáti (ščíjem) imperf. vulg. orinare; vulg. pisciare:
scati v posteljo orinare, pisciare nel letto
pren. gara, da kri ščije si sfianca dalla fatica
PREGOVORI:
šalj. ni mogoče scati proti vetru contra boram non est pisciandum; non pisciare contro vento

seč samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyNeuporabne snovi se s sečem izločijo. ▸ A nem hasznosítható anyagok a vizelettel kiürülnek.
Kadar je seč krvav, moramo k zdravniku. ▸ Ha véres a vizeletünk, el kell mennünk az orvoshoz.

sesáti (-ám) imperf.

1. succhiare; knjiž. suggere; (dojenček) poppare, ciucciare, tettare:
sesati iz stekleničke succhiare dal poppatoio

2. (močno vleči vase) succhiare, tirare:
otrok sesa dudo, palec il bambino succhia la tettarella, il pollice

3. pompare, aspirare:
sesati nafto, vodo pompare il petrolio, l'acqua
sesati zrak aspirare l'aria
sesati prah aspirare la polvere

4. pren. (vsrkavati) succhiare, assorbire:
korenine sesajo vlago le radici assorbono l'umidità
pren. pog. sesati komu kri succhiare il sangue a qcn.

síliti (-im) imperf.

1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.

skepiti glagol
(zgostiti v kepo) ▸ összecsomósít, megcsomósodik, összecsomósodik
Topla voda bo skepila kri in zlepila skupaj vlakna tkanine. ▸ A meleg víz összecsomósítja a vért és összeragasztja a szövetrostokat.
Jajčni beljak je v hladni vodi topen, v vroči vodi pa se skepi, koagulira. ▸ A tojásfehérje hideg vízben oldódik, forró vízben viszont megcsomósodik, koagulál.

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

sŕčen of the heart, heart(-); -hearted; hearty, cordial, heartfelt; medicina cardiac; brave, bold, courageous, intrepid, fearless; stouthearted

sŕčna kap medicina heart attack
sŕčni mir composure, tranquillity of mind
sŕčni zastoj heart failure
sŕčna želja heart's desire, ardent desire
sŕčna zadeva love affair, affair of the heart
sŕčne pozdrave! cordial greetings!, all the best!, best wishes!
sŕčno vas pozdravlja (v pismu) Yours sincerely, Yours very truly
sŕčna nevroza cardiac neurosis
sŕčna kri pesniško heart's blood
sŕčna napaka medicina cardiac defect, heart disease
sŕčna zaklopka (cardiac) valve
sŕčna bol heartache
sŕčni krč angina pectoris
sŕčna dama (pri kartah) queen of hearts

sŕčen de(l) corazón; cardíaco ; (pogumen) valiente, intrépido

srčni napad ataque m cardíaco, ataque al corazón
srčne nadloge, srčne težave afección f cardíaca, trastornos m pl cardíacos
srčna tesnoba (med) opresión f de corazón
srčna žila aorta f
srčna kri sangre f del corazón
srčni krč (med) angina f de pecho
srčna kap ataque m de apoplejía
srčna bolezen enfermedad f del corazón, afección f cardíaca, med cardiopatía f
srčna napaka zaklopke defecto m valvular, lesión f valvular
srčna zaklopka válvula f cardíaca
srčni bolnik, srčno bolan cardíaco (m), enfermo (m) del corazón
srčna mišica miocardio m
vnetje srčne mišice miocarditis f
srčna bol (med) cardiopatía f
srčna vodenica hidropesía f del corazón
srčni ton (med) tono m cardíaco
srčna slabost debilidad f cardíaca
specialist za srčne bolezni cardiólogo m
srčno utripanje palpitaciones f pl, (pospešeno) taquicardia f
srčni šum (med) soplo m cardíaco
srčna insuficienca (med) insuficiencia cardíaca
srčni prekat ventrículo m (del corazón)
srčna napaka defecto m cardíaco
srčno vnetje (med) inflamación f del corazón, carditis f
srčna bridkost (fig) angustia f, congoja f
srčna dobrota bondad f de corazón
srčni fant (karta) sota f de corazones
srčna muka gran tormento m
srčna zadeva asunto m amoroso
srčna želja deseo m ardiente, deseo vehemente

srčn|i (-a, -o) Herz- (as das [Herzas] Herzass, bolnik der Herzpatient, der Herzkranke, fant der Herzbube, izliv figurativno der [Herzenserguß] Herzenserguss, kateter der Herzkatheter, kirurg der Herzchirurg, kralj der Herzkönig, napad der Herzanfall, ritem der Herzrhythmus, strup Herzgift, ščit das Herzschild, zastoj die Herzlähmung, črta die Herzlinie, dama die Herzdame, dobrota die Herzensgüte, insuficienca die Herzschwäche, kap der Herzschlag, kateterizacija die Herzkatheterisierung, kri das Herzblut, kultura die Herzensbildung, napaka der Herzfehler, nevroza die Herzneurose, oblika die Herzform, zaklopka die Herzklappe, želja der Herzenswunsch, veselje die Herzensfreude)
srčni prijatelj der Busenfreund

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

strdíti (en)durcir; coaguler

strditi se se durcir, s'endurcir; (kri) se coaguler; medicina (se) durcir, s'indurer

strdíti endurecer; coagular

strditi se endurecerse; med indurarse, (kri) coagularse

stŕjen hardened; curdled; coagulated

stŕjena kri coagulated blood

šíniti (-em) | šínjati (-am) perf., imperf.

1. pren. guizzare, slanciarsi, correre, piombare; saltare, sprizzare:
šiniti iz hiše slanciarsi fuori di casa
kri je šinila iz rane il sangue sprizzò dalla ferita
šiniti iz postelje saltare dal letto

2. guizzare, balenare, andare:
od jeze mu je kri šinila v obraz dalla rabbia il sangue gli andò al volto
misel mu je šinila skozi možgane gli balenò un pensiero nella testa
strah jim je šinil v kosti presero una terribile paura

teč|i² [ê] (-e)

1. tekočina: laufen, fließen, rinnen; tekoča voda: fließen; voda ipd. iz pipe: laufen, rinnen (pustiti teči laufen lassen); tehnika strömen; (čez überfließen, dol hinunterfließen, herunterfließen, nazaj zurückfließen, zurückströmen, okoli umfließen, po durchfließen, preko überfließen, preko roba posode überlaufen, skozi durchfließen, v einfließen, hineinfließen); iz zemlje: (izvirati) quellen

2. kri po žilah: fließen, pulsieren; kri iz rane: fließen, rinnen, quellen (aus einer Wunde)
kri (mu) teče (er) blutet
kri mu teče iz nosu (seine) Nase blutet

3.
iz nosu mu teče ob nahodu: seine Nase läuft