Franja

četrta samostalnik
1. (ura v dnevu) ▸ négy
Napako na vodu so kmalu popravili in ga nekaj pred četrto zjutraj znova vključili v omrežje. ▸ A hibás vezetéket hamar megjavították, és valamivel reggel négy előtt újra bekapcsolták a hálózatba.

2. neformalno (prestava v avtomobilu) ▸ negyedik
Brez sklopke sunem v četrto, menjalnik vklopi zelo natančno in hitro. ▸ Kuplung nélkül teszem negyedikbe, a váltó nagyon pontosan és gyorsan vált.

čȕdo s
1. čudež: činiti čudesa
2. čudo: priroda čini čuda, a vračare čudesa
3. začudenje: prekrstiti se od -a; zinuti od -a
4. veliko dejanje: partizani i kod nas -a prave
5. skrb, težava: zabavati se o svom -u
6. svako čudo za tri dana vse se kmalu pozabi; -om se čuditi zelo se čuditi

dànas prisl. danes: danas jesmo, sutra nismo; danas je bilo oblačno; danas će se navršiti godina od posljednjeg sastanka; danas sam prvi put u ovome gradu; danas-sutra danes ali jutri, kmalu, v najkrajšem času; dan-danas dandanes

date³ [deit] samostalnik
rok, datum, doba
ameriško sestanek

(down) to date do danes
out of date zastarel, nemoderen, staromoden
at an early date prav kmalu
to bear a date biti datiran
of even date istega datuma
trgovina date of the bill (of exchange) dan izdaje menice
at long date dolgoročen
at short date kratkoročen
from date od današnjega datuma
date of expiration (ali maturity) , due date datum poteka roka
ameriško without date odložen na nedoločen čas
to make a date dogovoriti se za sestanek
of recent date nov, moderen
up to date sodoben, moderen

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

day [dei] samostalnik
dan; obletnica

all day, all the day, all day long ves dan
the day after the fair prepozno
the day before the fair prezgodaj
the day after tomorrow pojutrišnjem
the day before yesterday predvčerajšnjim
ameriško between two days ponoči
broad day beli dan
by day podnevi
by the day na dan (natanko)
day by day dan za dnevom
sleng call it a day smatraj za opravljeno
to carry (ali gain, get, win) the day zmagati
to end one's days umreti
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give s.o. the time of the day povedati komu, koliko je ura; pozdraviti ga
far in the day proti večeru
first day nedelja
to have one's day imeti srečo
to have a day of it, to take a merry day of it dobro se zabavati, uživati
if a day natanko, nič več in nič manj od
day in day out dan za dnevom
in the days of old nekoč, prej
to lose the day zgubiti bitko
men of the day znameniti ljudje
to name on (ali in) the same day with dati se primerjati s čim
one's off day slab dan (v športu)
every other (third etc.) day vsak drugi (tretji itd.) dan
one day or other pred kratkim, nedavno, oni dan
one's out day uspešen dan (v športu)
the day of judgement sodni dan
in the face of day pri belem dnevu
to pass the time of the day pogovarjati se, klepetati
the present day danes
to save up (ali put by) for a rainy day prihraniti za hude čase
this day danes
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
one of these days kmalu
without day za nedoločen čas
in the days of yore nekoč
to know the time of day biti buden, paziti, biti izkušen
the Lord's day nedelja

délai [delɛ] masculin rok, termin; odlog

à bref délai v kratkem, kmalu
dans le délai de 8 jours v teku enega tedna, v enem tednu
dans le plus bref délai v najkrajšem času
sans délai nemudoma, takoj, brez odloga
délai d'attente (železnica) postanek
délai-congé masculin, délai de préavis odpovedni rok
délai de conservation, de consigne doba shranitve
délai de déchéance, d'expiration (commerce) čas zapadlosti
délai de grâce zadnji rok
délai de livraison dobavni rok
délai d'opposition (juridique) rok za ugovor
délai de paiement plačilni rok
délai de prescription rok zastaranja
délai de rigueur skrajni termin
délai de validité doba veljavnosti
prolongation féminin du délai podaljšanje roka
accorder, demander, dépasser, prolonger un délai odobriti, zahtevati, prekoračiti, podaljšati odlog
observer le délai držati se roka
soumettre quelque chose à un délai določiti čemu rok
la marchandise a été livrée dans les délais blago je bilo dostavljeno v roku

demain [dəmɛ̃] adverbe jutri; masculin bodočnost, prihodnost

demain matin, demain dans la matinée jutri zjutraj, jutri dopoldne
demain en huit, en quinze jutri teden, jutri dva tedna
à demain! na svidenje jutri!
à demain les affaires! jutri je tudi še en dan!
demain il fera jour nikamor se ne mudi danes, jutri je še en dan
à partir de demain od jutri naprej
courrier masculin de demain jutrišnja pošta (pisma itd.)
jusqu'à demain (še) do jutri, (še) dolgo
d'ici (à) demain, le temps peut changer do jutri se vreme še lahko spremeni
(familier) ce n'est pas pour demain, ce n'est pas demain la veille to še ne bo jutri, to se še ne bo jutri, tako kmalu zgodilo

désirer [dezire] verbe transitif želeti, hoteti; hrepeneti, nestrpno pričakovati

se faire désirer redko se pokazati
ne te fais pas trop désirer! daj se kmalu videti!
je désire (de) le voir želim ga videti
laisser à désirer biti nezadovoljiv, pomanjkljiv
sa santé laisse à désirer njegovo zdravje ni zadovoljivo
cela ne laisse rien à désirer to je brezhibno
(vieilli) désirer quelque chose à quelqu'un želeti kaj komu

después nato, pozneje

un año después leto dni pozneje
el año después naslednje leto
¡hasta después! na svidenje pozneje!
después de po, za
después de comer po jedi, po obedu
uno después de(l) otro eden za drugim, po vrsti
después de todo konec koncev, končno
poco después de terminar la guerra kmalu po koncu vojne
después de terminado el trabajo po dovršitvi dela
después que potem ko, odkar

detener* (glej tener) zadrž(ev)ati, muditi; odlašati; zapleniti; zapreti, aretirati

detenerse zadržati se, muditi se; oklevati, obotavljati se
detenerse en los obstáculos zadeti na zapreke
¡no te detengas en venir! ne zadržuj se dolgo! kmalu se vrni!

día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem

dogléden visible, apreciable a la vista

v doglednem času en fecha no lejana, en un tiempo razonable; (kmalu) en un futuro próximo; pronto; dentro de poco

dogospodáriti (-im) perf.

1. non essere più il padrone; pren. andare in rovina:
zaradi zapravljivosti je kmalu dogospodaril a causa del suo spreco andò presto in rovina

2. pren. (izgubiti oblast, ugled) non essere più padrone; perdere il prestigio

dohitéti to overtake (koga someone); to catch up (with someone); to come up (with someone)

kmalu bi me bil dohitel he ran me very close

domani

A) avv.

1. jutri
domani l'altro, doman l'altro pojutrišnjem
domani a otto jutri teden
a domani! nasvidenje jutri!

2. pren.
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
oggi qui, domani là danes tukaj, jutri tam
oggi o domani prej ali slej
da oggi a domani od danes do jutri
rimandare un lavoro dall'oggi al domani preložiti delo na jutri
dagli oggi, dagli domani sono riuscito a persuaderlo tako dolgo sem ga nagovarjal, da sem ga prepričal

B) m

1. jutri

2. prihodnost, bodočnost:
in un prossimo domani v bližnji prihodnosti, kmalu
in un domani molto lontano v daljni prihodnosti, kdove kdaj

doséči (-séžem) | doségati (-am) perf., imperf.

1. arrivare, raggiungere con la mano; ekst. (riuscire a) toccare, vedere:
vrv je bila prekratka, da bi dosegel do dna la fune era troppo corta per toccare il fondo
hiše z očesom ni mogel doseči non riusciva a vedere a occhio nudo la casa

2. (zvečati se v višino) raggiungere (tudi ekst.);
reka je dosegla kritično točko il fiume ha raggiunto il punto critico

3. (priti do česa, tudi ekst. ) raggiungere; conseguire; giungere a ottenere:
zasledovalci so ubežnika kmalu dosegli il fuggitivo fu presto raggiunto dagli inseguitori
doseči zaželen cilj raggiungere la meta desiderata
doseči doktorski naslov conseguire il titolo di dottore
doseči soglasje raggiungere un accordo, giungere a un accordo
doseči uspeh riuscire
doseči zmago vincere
doseči umetniški višek, vrhunec giungere all'apice della carriera, della produzione artistica

4. (dočakati, doživeti) raggiungere:
doseči visoko starost raggiungere una veneranda età

5. (v celoti izpolniti, izpolnjevati) realizzare:
doseči predvideni izvoz realizzare l'export previsto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogorje doseže višino tritisoč metrov le montagne raggiungono i tremila metri d'altezza
v znanju ga ni nihče dosegel quanto a conoscenze non ha pari
šport. doseči dober čas segnare un buon tempo
šport. doseči zadetek segnare

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

early¹ [ə́:li] pridevnik
zgodnji; prezgodnji; prvi, prvoten, začeten

the early bird catches (ali gets) the worm rana ura zlata ura
one's early days zgodnja mladost
to keep early hours zgodaj leči in zgodaj vstati
at your earliest convenience čimprej
at an early date kmalu, v bližnji bodočnosti
it is early days yet je še prezgodaj, še ni čas
an early riser zgodnji vstajalec, -lka

ephorus -ī, m (gr. ἔφορος nadzornik) efor, uradnik v Šparti. Pet eforov je sprva nadzorovalo trg, kmalu so dobili tudi sodno oblast in pravico pozivati druge uradnike na odgovor, kot javni tožilci pa pravico tožiti celo kralje. Naposled so imeli v rokah skoraj vso izvršilno moč: Ci., N.

Opomba: Gen. pl. ephorûm: N.