Franja

Weißwal, der, Tierkunde beli kit

whale¹ [wéil]

1. samostalnik
zoologija kit

bull whale kit samec
cow whale kit samica
whale calf kitič, mlad kit
whale line vrv za harpuno
right-whale polarni kit
a whale of a lot velikanska množina
very like a whale ameriško, pogovorno velikanski; sijajen
a whale of ameriško osupljiv primerek (česa), kolosalen
to be a whale at football biti izvrsten nogometaš
to be a whale for (ali on) živo kaj želeti, biti ves mrtev na, ne odnehati, ne odstopiti (od česa)
we had a whale of time kolosalno smo se zabavali

2. neprehodni glagol
loviti kite, biti na lovu na kite

Zahnwal, der, Tierkunde zobati kit

zamázka ž kit: z -o pritrditi šipo v okvir

Zweizahnwal, der, Tierkunde dvozobi kit

Zwergfinnwal, der, Tierkunde pritlikavi kit, ščukar

Zwergglattwal, der, Tierkunde mali gladki kit

Zwergwal, der, Tierkunde pritlikavi kit, ščukar

замазка f zamaz(ka), kit, malta; zamazan je, zamašitev, kitanje

зама́зка -и ж., kít -a m.

Abdunst- izhlapilni (Abdunstkitt izhlapilni kit)

apotéka VB chemist's (shop); ZDA drugstore; pharmacy; (apotekarski del trgovine) dispensary; ZDA (VB arhaično) apothecary's shop

domača, hišna apotéka medicine-chest
ročna (žepna) apotéka portable (pocket) first-aid kit

bel [éu] (-a, -o) weiß
snežno bel schneeweiß, lilienweiß, blütenweiß
bel kot zid, bel kot kreda od strahu ipd.: kreideweiß, käseweiß, geisterbleich
bel kot smrt [leichenblaß] leichenblass
|
mlečno bel milchweiß, milchfarben
biserno bel perlfarben
srebrno bel silberweiß
|
beli: beli kruh weißes Brot, das Weißbrot
beli dan [hellichter] helllichter Tag, ➞ → dan
beli svet die weite Welt
medicina beli lišaj (vitiligo) die Scheckhaut
beli pinot vino: der Weißburgunder
beli štrajk der Bummelstreik
medicina beli tok der [Weißfluß] Weißfluss, der [Scheidenausfluß] Scheidenausfluss
metalurgija beli žar die Weißglut
bela: bela barva das Weiß, die Weißfärbung
bela gniloba die Weißfäule
bela kava der Milchkaffee
bela knjiga das Weißbuch
bela krvnička der Lymphozyt
bela lisa weißer Fleck
bela litina der [Weißguß] Weißguss
bela lužina die Weißlauge
bela moka weißes Mehl
bela magija weiße Magie
bela nedelja weißer Sonntag
bela obreza der Weißschnitt
bela opojnost (sneg) weiße Pracht
bela palica za slepe: der Blindenstock
bela pločevina das Weißblech
bela rasa die weiße Rasse
bela riba der Weißfisch
bela vrana figurativno weißer Rabe
bela žena die Fee, Weiße Frau
|
belo: belo blago - trgovina z belim blagom der Mädchenhandel, der Menschenhandel
belo lepilo (mizarsko lepilo) der Weißleim
belo perilo die Weißwäsche
belo vino der Weißwein
belo zlato das Weißgold
belo črtast [weißgestreift] weiß gestreift
belo lisast [weißgefleckt] weiß gefleckt
|
rastlinstvo, botanika beli javor der Traubenahorn
beli mah das Weißmoos
beli topol die Weißpappel
beli gaber die Weißbuche
beli topol die Silberpappel
bela detelja der Weißklee, Kriechender Klee
bela jelka die Weißtanne, die Edeltanne
bela lilija Weiße Lilie, Madonnenlilie
bela mrtva kopriva der Bienensaug
bela narcisa die Dichternarzisse
bela omela der Hexenbesen
bela smreka die Weißfichte
bela vrba die Weißweide, die Silberweide
|
živalstvo, zoologija beli galeb die Elfenbeinmöwe
beli kit der Weißwal
beli medved der Polarbär
beli netopir die Weißfledermaus
beli volk der Polarwolf
beli gams die Schneeziege
bela lisica der Weißfuchs
bela miš Weiße Maus
bela pastirica Weiße Bachstelze
bela štorklja der Weißstorch
bela uš die Kleiderlaus, die Kopflaus
bela muha die Mottenlaus
|
figurativno bogovi v belem die Götter in Weiß
princ na belem konju der Märchenprinz
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen
vidiš bele miši figurativno du siehst Gespenster

beluga² ženski spol živalstvo, zoologija (beli kit) der Belugawal

caliandrum (caliendrum) -ī, n (iz gr. χαράδριος ptič deževnik, morda tudi čopasti škrjanec; že v gr. popačeno v χαλάδριος, χαράνδριος, χαλάνδριος) visoka pričeska iz tujih las, sestavljena iz več kodrov ali kit, visoka lasulja, kakršne so nosile rim. žene: Varr. ap. Porph., Tert., altum Saganae caliendrum H. — Soobl. caliandrium -iī, n: Arn.

čévelj (nizek) shoe; (visok, ženski) boot; (stara dolžinska mera) foot (0,3048m)

gorski čévlji climbing boots
lakast čévelj patent leather shoe
platnen čévelj canvas shoe
plesni čévlji dancing shoes
čévlji z gumastimi podplati (gumarice) rubber-soled shoes
podkovani čévlji hob-nailed boots
štrapacni čévlji walking shoes
teniški čévlji tennis shoes
visokopetni čévlji high-heeled shoes
težki čévlji heavy shoes, (za golf) brogues
čiščenje čévljev a shoe shine
krpač čévljev cobbler
čistilo, krema za čévlje shoe-cream, (shoe-) polish
kopito za čévelj last
mast za čévlje grease, dubbin
natezalec za čévlje shoetree
omara za čévlje shoe cabinet
pribor za čiščenje čévljev shoe-shine kit
obuvalo za čévlje shoehorn, shoe-lift
ščetka za čévlje shoe-brush, blacking-brush
trgovina s čévlji shoe shop, ZDA shoe store, shoe saloon
snažilec čévljev bootblack, shoeblack, (hotelski) boots, ZDA shoe-shiner, shoe boy
vezalka za čévelj bootlace, shoelace, ZDA shoe string
usnje za čévlje shoe leather
zaponka za čévelj shoe buckle
žlica za čévelj shoehorn
žebelj, cvek za čévelj shoe nail, tack, (lesen) shoe-peg
tovarna čévljev shoe factory
velikost čévljev size
oglaviti čévelj to vamp
(o)snažiti, (o)čistiti čévlje to clean (ali to black) boots, ZDA to shine shoes
pomeriti čévelj to try on a shoe
podplatiti čévelj to sole, to resole a shoe
čévlji škripljejo the shoes squeak
čévelj tišči, žuli the shoe pinches
kje žuli čévelj? figurativno where does the shoe pinch?
vsakdo ve, kje ga čévelj žuli everybody knows where the shoe pinches
le čévlje sodi naj kopitar let the cobbler stick to his last; every man to his craft!

delfinattero m zool.
delfinattero bianco beluga, beli kit (Delphinapterus leucas)

ēssere^*1

A) v. intr. (pres. sono)

1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?

5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič

7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

B) (v raznih predložnih zvezah)

1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati

2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal

3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi

fistula -ae, f

I. cev., tul, poseb. vodna cev (nav. svinčena): Q., Plin. iun., Iust., Front., P. Veg., Pall., in hoc tectum aquam venire oportet per fistulam Varr. Marius fistulas, quibus aqua suppeditabatur Iovis templo, praecidi imperarat Ci., f. ferrea L., vitiato fistula plumbo scinditur O.; occ. požiralnik: Plin.; cevka v želu čebel, muh: Plin.; cevkasta žila v pljučih, ušesih, zobeh: Plin.; luknjica v gobi: Plin.; f. urinae Cels. ali f. urinalis scalnik = kateter; minuitae corporum fistulae Iulianus ap. Aug. znojnice; tudi odprtina, skozi katero kit brizga vodo: Plin. —

II. metaf.

1. votlo trstno steblo: Plin.; meton. iz njega narejene reči, in to:
a) pastirska piščal(ka), trstenica (gr. σύριγξ), narejena iz več trstnih stebel neenake dolžine: Lucr., H., Mart. idr. aut umquam tibi fistula cerā iuncta fuit? V., dispar septenis fistula cannis O., rustica … fistula disparibus paulatim surgit avenis O.
b) pero za pisanje: Pers.

2. bot. trstika, poseb. cevkasta kasija: Vulg.

3. cevkast tvor, pijavka: Ca., Cels., P. Veg., ut … per lumbos fistulae puris erumperint N. gnojne pijavke.

4. čevljarski krivec: sutoriae similis fistula Plin.

5. kot ranocelniško orodje cevka: f. fictilis Cels.; poseb. sečevod: fistulam demittere in iter urinae Cels.

6. f. ferraria Ca. ali f. serrata Plin. nekakšne žrmlje.

grenlándski (-a -o) adj. geogr. groenlandese, di Groenlandia:
zool. grenlandski kit mistacoceto (Balaena misticetus)
geogr. Grenlandsko morje Mar di Groenlandia