ležáti to lie, to be lying; to rest; to be situated, to be placed, to be located
ležáti bolan to lie sick
ležáti bolan v postelji to be ill in bed
ležáti mrtev to lie dead
ležáti v porodni postelji to lie in
ležáti na hrbtu to be lying on one's back
ležáti komu pred nogami to lie at someone's feet
ležáti na mrtvaškem odru to lie in state
ležáti v zadnjih zdihljajih to be breathing one's last
ležáti v zasedi to lie in ambush
ležáti v ruševinah to lie in ruins, in dust
negibno ležáti (pritajiti se) žargon to lie doggo
ležáti zasidran to lie at anchor
(on) leži zaradi škrlatinke he is down with scarlet fever
to leži na dlani (figurativno) it is obvious, it is plain, it's as plain as a pikestaff (ali as the nose on your face)
to mi leži (figurativno) that is in my line
to mi bolj leži that is more in my line
ležáti komu težko na vesti to lie heavy on someone's conscience
kakor si boš postlal, tako boš ležal as you make your bed, so will you lie
Zadetki iskanja
- ležáti (-ím) imperf.
1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
ležati v postelji stare a letto
ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
ležati kot mrtev giacere immobile
ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale
2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati
3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con
4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
dežela leži na severu la regione si trova nel nord
organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale
5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte
6. (izraža stanje osebka)
ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
pren. ležati v prahu giacere nella polvere
ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme - líti (líjem) imperf. ➞ zaliti
1. diluviare, piovere (a dirotto), cadere, scorrere, grondare; inondare
2. (liti solze) piangere, versare lacrime; (liti luč) mandare luce:
luna lije bled svit la luna manda una luce pallida
3. knjiž. (širiti se) diffondersi, spargersi
4. (množično se premikati) riversarsi:
po vseh poteh so lili begunci v mesto per tutte le strade si riversavano i profughi alla volta della città
5. impers. piovere:
lije kakor iz škafa, vedra, kakor za stavo piove a catinelle, a dirotto
6. (ulivati) fondere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
pog. kar lilo je iz njega aveva una forte diarrea - lízati (lížem)
A) imperf. ➞ polizati
1. leccare:
mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
lizati sladoled leccare un gelato
2. pejor. sbaciucchiare
3. pren. lambire:
ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto
4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi
B) lízati se (lížem se) imperf. refl.
1. leccarsi
2. sbaciucchiarsi; pog.
vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può - ljubíti aimer, affectionner quelqu'un ali quelque chose, avoir quelqu'un en affection, avoir de l'affection pour quelqu'un ; (nežno) chérir quelqu'un, aimer tendrement quelqu'un, être plein d'amour (ali de tendresse) pour quelqu'un ; (strastno) aimer passionnément ; (vroče, blazno) briler d'amour pour quelqu'un , familiarno aimer quelqu'un à la folie
ljubiti se s'aimer, se chérir
ne ljubi se mi je n'ai pas envie de, je ne suis pas disposé à, cela ne me dit rien
nič se mu ne ljubi rien ne le tente, il n'a goût à rien
kakor se vam ljubi comme il vous plaira, comme bon vous semble, comme il vous convient, comme vous voudrez, à votre gré (ali guise, fantaisie) - ljubíti querer; amar; tener cariño (ali afecto) a
ljubiti se amarse, quererse
nežno ljubiti amar (ali querer) tiernamente; (stvari) tener afición a
ljubiti se (želeti) desear, querer; (prijati) gustar de
kakor se vam ljubi como usted guste (quiera)
napravi, kar se ti ljubi haz lo que te plazca (ali lo que quieras)
nič se mi ne jubi nada me gusta - ljúbo adv.
1. amorevolmente; ekst. lievemente:
vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza
2. (v povedni rabi)
biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace - lój (-a) m
1. vet. sego; pren.
iti kakor po loju andare liscio
pren. goditi se (komu) kot črvu v loju stare come un pascià
2. fiziol. sebo - lokomotíva (-e) f strojn. locomotiva:
kurjač lokomotive il fuochista della locomotiva
sopihati kakor lokomotiva sbuffare come una locomotiva
normalnotirna, ozkotirna lokomotiva locomotiva a scartamento normale, a scartamento ridotto
dizel, parna, električna lokomotiva locomotiva diesel, a vapore, elettrica
premikalna (ranžirna)
lokomotiva locomotiva di manovra
pren. trgovina je lokomotiva razvoja il commercio è forza trainante dello sviluppo - mà
A) adv. nareč.
1. ma, quanto:
ma ste neumni ma quant'è sciocco
2. (ja) ma, sì, già:
ma, kakor se vzame ma, dipende
B) konj. (pa, ampak) ma, però:
ma vi niste iz naših krajev ma lei non è delle nostre parti - máčka (-e) f
1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese
2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco - mànj moins
dosti, veliko manj bien moins
ne manj kakor pas moins que (ali de)
nič manj kakor rien moins que
ne več nemanj, nič več in nič manj ni plus ni moins
toliko manj d'autant moins
deset manj štiri je šest dix moins quatre font six
manj in manj de moins en moins - máslo (surovo) beurre moški spol
topljeno maslo beurre fondu
žarko, žaltavo maslo beurre rance
sardelno maslo beurre d'anchois
ušesno maslo cérumen moški spol
namazati z maslom beurrer
z maslom namazan kruh tartine de beurre
vse gre kakor po maslu tout va comme sur des roulettes - máslo (-a) n
1. burro:
sveže, žarko maslo burro fresco, rancido
kuhano, surovo maslo burro fuso, burro
čajno maslo burro da tavola, di cremeria
kakavovo maslo burro di cacao
kokosovo maslo burro vegetale
štručka masla panetto di burro
na maslu ocvrta jajca uova al burro
gastr. riž na maslu, z maslom riso al burro, col burro
pren. maslo ali topovi burro o cannoni
2. pren.
to je njegovo maslo questo (pasticcio) l'ha combinato lui
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
iti kakor po maslu filare liscio come l'olio
fiziol. ušesno maslo cerume
gastr. sardelno maslo pasta di acciughe - máti mère ženski spol
brez matere sans mère
brezsrčna mati mère dénaturée, marâtre ženski spol
hišna mati (bonne) mère de famille
krušna mati mère nourricière (ali adoptive)
pisana mati belle-mère, (starinsko) marâtre
stara mati grand-mère ženski spol
mati božja mère de Dieu
mati domovina mère patrie ženski spol
mati prednica (v samostanu) Mère supérieure
po materi du côté maternel, en ligne maternelle
kakor mati skrbeti za koga entourer quelqu'un de soins maternels, dorloter quelqu'un
biti komu za mater tenir lieu (ali servir) de mère à quelqu'un
lenoba je mati vseh pregreh l'oisiveté est mère de tous les vices
previdnost je mati modrosti prudence est mère de sûreté - máti madre f
brez matere sin madre, huérfano de madre
brezsrčna mati madre desnaturalizada
krušna mati madre adoptiva
stara mati abuela f
pisana mati madrastra f
morilec, -lka matere matricida m/f
umor matere matricido m
kakor mati skrbeti za koga cuidar a alg como una madre; servir de madre a alg
lenoba je mati vseh pregreh ociosídad es madre de todos los vicios - meglà (-è, mègla -e) f
1. nebbia; foschia; caligine:
po dolini se valijo, vlečejo megle sulla valle si stende una densa coltre di nebbia
debela, gosta megla nebbia fitta
redka megla nebbia leggera, nebbiolina
megla prahu nebbia di polvere
pas megle banco di nebbia
nepredirna megla cortina di nebbia
2. pren. nebbia:
megla nevednosti la nebbia dell'ignoranza
zdrsniti v meglo nezavesti cadere nella nebbia dell'incoscienza
megla se mi dela pred očmi mi sento mancare
pren. biti zavit v meglo essere avvolto dalla nebbia (dei secoli), non essere ancora studiato
vleči se kot megla trascinarsi
spominjati se česa kakor v megli ricordarsi di qcs. nebulosamente
meteor. inverzna megla nebbia per inversione
nizka, visoka megla nebbia bassa, alta
navt. rog za meglo sirena da nebbia
voj. umetna megla nebbia artificiale - méh (-a) m
1. mantice (del fabbro, dell'organo)
2. šalj. fisarmonica:
nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica
3. star. (duda) zampogna, cornamusa
4. otre:
meh vina otre di vino
pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
vulg. razparati komu meh sventrare uno
pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
goniti meh tirare, menare il mantice
fot. kamera na meh camera a soffietto
čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
anat. ledvični meh bacinetto renale
zool. pljučni meh sacco aereo
teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
PREGOVORI:
prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - mêhek (-hka -o)
A) adj.
1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi
2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola
3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello
4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente
5. pren. benevolo, affabile, cordiale
6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura
B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido - mêni to me
kakor ti mêni, tako jaz tebi play ball with me and I'll play ball with you, arhaično claw me, and I'll claw thee
mêni je žal I am sorry
mêni ga je žal I pity him, I am sorry for him
mêni je drago I am glad (ali pleased)
mêni na ljubo to please me, on (ali ZDA in) my behalf
mêni se zdi it seems (ali appears) to me
mêni je do tega, da (ga vidim) I am anxious to (see him), I insist on (seeing him)
danes mêni, jutri tebi today is ours, tomorrow is yours