Franja

òsječina ž (ijek.), òsečina ž (ek.) dial. iz brun narejena koča, brunarica

pagliaio m (pl. -ai)

1. slamnata kopa:
cane da pagliaio pren. cucek, bastard
dar fuoco al pagliaio zanetiti požar (tudi pren.)

2. slamnata koča; senik

paillote [pajɔt] féminin slamnata koča, slamnata koliba

plètara ž
1. pletenjača, iz protja spletena koča
2. pletenka: pije kriomice rakiju iz -e
3. pletena košarica: od šiblja ispletena korpa, pletara za nošenje životnih namirnica
4. zgod. iz šibja spletena brana: orao je drvenim plugom i drljao drljačom -om

pletàrica ž
1. pletarka, ženska, ki plete
2. pletenjača, iz protja spletena koča: u donjem kraju bejaše jedna pletarica, a u njoj ciganski viganj

plȕžina ž
1. pastirska, planšarska koča
2. brazda: talasi pšenice nagiblju se kroz stotine plužina

prevìjača ž pastirska koča iz protja, pokrita s slamo

rancheria [rænčəríə] samostalnik
ameriško indijanska naselbina; koča delavca na ranču

rancho moški spol skupen obed; tabor; ameriška španščina ranč, osamljena koča (zlasti za živinorejo)

alborotar el rancho (fig) razburkati soseščino
comer el rancho (voj) kósiti

refugio moški spol pribežališče, zavetje; prometni otok (na ulici); šport turistična koča

puerto de refugio zasilno pristanišče

Schäferhütte, die, pastirska koča

shack [šæk] samostalnik
ameriško koliba, baraka, lesena bajta; brunarica, razmajana koča
figurativno bedno stanovanje

shooting-box, shooting-lodge [šú:tiŋbɔks, -lɔdž] samostalnik
lovska koč(ic)a

snowhouse [snóuhaus] samostalnik
koča (hiša) iz snega; iglu, eskimska hišica iz snega; shramba za sneg

stabulum -ī, n (stāre)

1. stan, stanišče, (trden) položaj, stališče, (pre)bivališče, zavetje, zavetišče: neutrubi habeam stabile stabulum Pl., nusquam stabulumst confidentiae Pl. nikjer ne pride zaupanje (vera) pod streho, nikjer ni zavetja za zaupanje, zaupanje nikjer nima strehe nad glavo.

2. occ.
a) α) bivališče, ležišče, brlog, obòr, obóra divjih živali, zveri: itur in … silvam, stabula alta ferarum V., inpastus stabula alta leo … peragrans V. β) bivališče, staja, hlev, sta(ja)lišče, stan, obòr, obóra ipd. udomačenih (domačih) živali: avium Col. ptičnica, pavonum Col., piscium Col. ribnik, ribnjak, apium Col. čebelnjak, panj, úlj, uljnják, absint … lacerti pinguibus a stabulis (sc. apium) V. od čebelnjakov, polnih medu, od medovitih panjev (uljnjakov), nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt (sc. apes) V., (sc. ovium) praesepia ac stabula ut sint pura Varr., stabuli custos V., ardua tecta petit stabuli V., (sc. furens amnis) cum stabulis armenta trahit V., neque iam stabulis gaudet pecus H., stabula pecudum Col., stabula Larentiae L. borjáč, fimum de stabulo egerere Lact. γ) hlev = stan, stanišče pastirjev, pastirska koča: pastorum stabula praeoccupare Ci. δ) meton. čreda: stabuli nutritor Hiberi Mart. = španskih ov(a)c, cum stabulis et messibus Val. Fl., stabulis qualis leo saevit opimis Val. Fl.
b) stanišče, (pre)bivališče, domovanje ljudi nizkega stanu α) ostajališče, postajališče, postaja, prenočišče ali krčma za ljudi in njihovo vprežno živino (caupona = točilnica): Petr. idr., pro hospitio aut stabulo quasi peregrinantes Plin. iun., sic etiam in stabula semper, sic cenat in agro Mart., stabulum primum ingressi Ap., cauponam vel stabulum exercere (imeti) Ulp. (Dig.); v takih ostajališčih so se rade mudile prostitutke (vlačuge): inter istas vorsarier … servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum stratumque Pl.; od tod stabulum β) = javna hiša, kurbišče, bordel: huius in sedibus pro cubiculis stabula, pro conclavibus popinae sunt Ci.; kot psovka: stabulum flagitii, nequitiae, servitricium Pl., stabulum Nicomedis Suet. (o Cezarju zaradi njegovega ljubimkanja z Nikomedom).

stȃjnica ž pastirska koča: vojska bješe popalila sve čobanske -e

taberna -ae, f (najbrž nam. *traberna iz trabs; prim. osk. trííbúm = domum, aedificium, tríbud = aedificio, tríbarakkiuf (n. sg. f.) = aedificium, trííbarak[avúm] = aedificāre, umbr. tremnu = tabernāculo)

1. lesena koča, koliba, baraka, lesenjača, deščenica, bajta, kajža: mors aequo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres (palače bogatinov) H., tabernae obscurae humili sermone H.

2. poslovalnica, delavnica, prodajaln(ic)a, trgovina, lokal, starejše opravilnica: Sen. ph., Hier., Serv. idr., per tabernas coeptus ignis T., taberna libraria Ci. ali samo taberna H., Mart. knjigarna, knjigarnica, unguentaria Varr., sutrina T. čevljarna, čevljarska delavnica, čevljarnica, lanionis L. mesnica, argentaria L. menjalnica, cauponia Icti. točilnica.

3. krčma, gostiln(ic)a, gostišče, tabêrna: deversoria Pl., in tabernam devertere Val. Max., lenonem quendam Lentuli concursare circum tabernas Ci., Durrachium Hadriae taberna (beznica) Cat.

4. polkrožna arkada, starejše obločnik = gledalnica v cirkusu, namenjena gledalcem za večje udobje (pri Plutarhu: ϑεωρητήριον): in circo totas tabernas compararunt Ci. — Kot nom. propr. Tres Tabernae Ci., Vulg. Tri taberne, kraj ob Apijevi cesti pri Ulubrah.

tabernāculum -ī, n (taberna: dicuntur tabernacula a similitudine tabernarum Fest.)

1. lesena koča, koliba, baraka, lesenjača, deščenica, bajta, kajža, šotor: Plin. idr., regium L., militares Ci., ducis T., tabernacula statuere N., C., ponere Ci., detendere C., L. podreti, tabernaculum constituere Auct. b. Afr.; pren.: qui in unā philosophiā quasi tabernaculum vitae suae collocarunt Ci.

2. occ. (v avgurskem jeziku) koliba za opazovanje, opazovalnica, opazovališče, motrišče: tabernaculum capere izbrati opazovališče, npr. recte prav, po predpisih, v skladu s predpisi, vitio napačno, ne prav, v neskladju s predpisi: Ci., L.

tr̀nica ž dial.
1. pastirska koča s slamnato streho
2. bot. trnica, Crypsis aculeata

wickiup [wíkiʌp] samostalnik
ameriško indijanska koča