Franja

obīrātiō -ōnis, f (obirāscī) jeza, bes, srd: huius nebulonis obiratione (po novejših izdajah oratione) si Brutus moveri potest Ci. ep.

offēnsiō -ōnis, f (iz *offend-tio; offendere)

1. zadevanje ob kaj, spotikanje; s subjektnim gen.: pedis Ci., offensiones pedum Plin., o. dentium Lact.; abs.: offensione et tactu sonitus expresserat claritatem Vitr.; meton. spotik(ljaj): id ita tornavit … nihil ut asperitatis haberet, nihil offensionis Ci.

2. metaf.
a) nezgoda, neprijeten dogodek, neprijetnost, zoprnost, poraz: o. periculosa Ci., o. iudicii Ci. pred sodiščem, offensionem timere Ci. bati se zavrnitve (pri kandidaturi za kako službo), proelio superati aut aliquā offensione permoti Ci., eius adulescentia non offensionibus belli, sed victoriis est erudita Ci.; occ. težava, slabost, slabo počutje, nerazpoloženje, napad kake bolezni: in fragili corpore odiosa omnis offensio est Ci., corporum offensiones sine culpā accidere possunt Ci.; offensiones (plašnost) et pavor iumentorum Aug.
b) zgražanje, spotika = zamera, jeza, ne(je)volja, zlovolja, slaba volja, nerazpoloženje, odpor, nenaklonjenost, nemilost, sovraštvo, mržnja: populi N. zlovolja, ne(je)volja, jeza, toda: o. totius ordinis Ci. ali iudiciorum Ci. slab glas, slab sloves, sine offensione Ci., N. brez zamere, brez sitnosti, magna cum offensione civium N. na veliko jezo sodržavljanov, accendere offensiones T., offensionem subire Ci., Plin. v zamero priti, zameriti se, timere offensionem apud Romanos L. bati se zamere, principum inclinatio in hos, offensio in illos T., quod apud alios gratiam, apud alios offensionem habet Plin. kar velja nekaterim za prednost, drugim za napako, habent ad res contras offensionem et fastidium Ci. mržnjo in gnus.

ojeriza ženski spol nevolja, jeza

le tiene ojeriza jezen je nanj

omráznica ž dijal.
1. sitna snježna (snež-) pahuljica
2. jeza, srsi, žmarci: oblila ga je omraznica
tijelom, telom mu prodoše srsi

paddy [pǽdi] samostalnik
neoluščen riž
pogovorno jeza, bes

Paddy vzdevek za Irca

passion¹ [pǽšən] samostalnik
strast; sla, poželenje, hrepenjenje (for)
jeza, besnost, izbruh
cerkev pasijon

to fly into a passion vzrojiti, izbruhniti
to put s.o. into a passion razjeziti koga
she broke into a passion of tears izbruhnila je v jok
it became a passion with him vdal se je strasti, zbudila se mu je strast

pesadez (množina: -ces) ženski spol težina; okornost; nadležnost; jeza

pesadez de cabeza pritisk v glavi

pesadumbre ženski spol teža; nevšečnost, neprijetnost, jeza

pesar moški spol žalost, skrb, zaskrbljenost, bol, nevolja, jeza

a pesar de (todo) kljub (vsemu)
a pesar mío, tuyo, suyo itd. (a mi...) nehote
lo haré a pesar tuyo storil bom to proti tvoji volji
a pesar de estar enfermo čeprav je bolan
de pesar iz jeze

pet⁴ [pet] samostalnik
jeza, nevolja, zamera

in a pet jezen, nejevoljen, slabe volje
in a great pet zelo slabe volje
to take a pet at zameriti komu kaj
to get in a pet razburiti se

pētto m

1. prsi:
allargare il petto globoko dihati; pren. oddahniti si
battersi il petto pren. obžalovati zmoto, kesati se
mettersi una mano sul petto dati roko na srce
prendere qcs. di petto česa se odločno lotiti
avere il bambino al petto dojiti otroka
a petto di, a petto a v primerjavi s

2. prsi (živalske):
petto di pollo, di tacchino piščančje, puranove prsi

3. ekst. prsi:
attacco di petto srčni napad
malato di petto jetičnik
do di petto glasba visoki c

4. pren. prsi, srce:
prendersi a petto qcn. poskrbeti (za) (tudi iron.)

5.
giacca a doppio petto obl. dvovrstni suknjič

6. hidravl. škarpa nasipa, jeza

pique¹ [pi:k] samostalnik
užaljenost, prizadetost, jeza

in a pique v jezi, jezen
in a fit of pique v navalu jeze

pique moški spol jeza; trma

de pique (Am) pikanten

pȍvika ž krik, kričanje, vpitje, izražanje nezadovoljstva, jeza: kod uvodenja Vukove ćirilice najveća je povika bila na latinsko j

Praß, Prass, der, bes, jeza

queja ženski spol ob-, pri-tožba; jeza; telesno trpljenje, hiranje; sodna tožba

formular una queja pritožiti se
tener queja de biti nezadovoljen z

quemazón ženski spol čezmerna vročina; figurativno srbenje; jeza; ameriška španščina ogenj, požar

rabbia f

1. med. steklina, rabies

2. pren. ogorčenje, bes, jeza:
consumarsi dalla rabbia gristi se od jeze
far rabbia jeziti, spravljati v bes

3. sila, pobesnelost; besnenje; zagrizenost:
la rabbia del vento besnenje vetra

4. pohlep:
la rabbia del denaro pohlep po denarju
PREGOVORI: chi tutto vuole di rabbia muore preg. kdor bi rad vse imel, od hudega umre

rabia ženski spol steklina; besnost, jeza, togota, divjanje

rabia furiosa steklina, besnost
me tiene rabia besen je name
tener rabia contra algn biti besen na koga

rabiēs, acc. -ēm, abl. -ē, f (rabere; morda sor. s skr. rábhas silovitost, sila, rabhasáḥ silovit, silen, divji, rábhate (on) z(a)grabi)

1. pasja steklina, steklost, besnost: Pl., Col., Plin., Petr., Cael. idr., hinc canibus blandis rabies venit V., saevit rabieque fameque (sc. lupus) O., rabies morbus caninus est Fest.; meton.: canum rabies V. = stekli psi.

2. metaf. jeza, jeznost, bes, besnost, besnenje, besnilo, besnota, blaznost, togota, togotnost, togotljivost, gnev(nost), norost, norenje, (divji) srd, razsrjenost, silovitost, divjost, divjanje, divjaštvo, rohnenje, hrumenje, jarost: T., Iust., Ap., Vell. idr., ira vertit in rabiem Cu., in rabiem ira versa Cu., L., ira et rabies Latinorum L., rabies hostilis L., rabies civica H. razkačenost državljanov = besnost (bes) v državljanski vojni, Archilochum rabies armavit iambo H., animi acerbitas quaedam et rabies Ci., praeut huius (sc. hominis) rabies quae dabit Ter. ljubezensko besnilo; occ.: rabies ventris (= edendi) V. huda („predrta“) lakota, hud glad, volčja lakota, Noti H. silovitost, caeli marique V. razburkanost, et rabie fera corda tument (sc. Sibyllae) V. brezumna zanesenost (vznesenost), navdušenost, blodnja, besnenje, blaznost; pooseb. Rabiēs Besnost, Marsova spremljevalka: accelerat Pavor et Geticis Discordia demens e stabulis atraeque genis pallentibus Irae et Dolus et Rabies et Leti maior imago Val. Fl.

Opomba: Gen. rabiēs: et stimuli subsunt, qui instigant laedere id ipsum, quod cumque est, rabies unde illaec germina surgunt Lucr. — Soobl. rabia: Serv.