Franja

idrarto m med. voda v sklepu, izliv v sklep, hidrartros

lībāmen -inis, n (lībāre) pesn. = lībāmentum,

1. kar se bogovom na čast izlije, natrosi ali žrtvuje, žrtveni izliv, pitni ali mokri dar, dar, žrtev: nomine ab auctoris (sc. Liberi) ducunt libamina nomen libaque, quod sacris pars datur inde focis O., saetas ignibus imponit sacris, libamina prima V., pingui cumulat libamine flammam Val. Fl., libare alicui libamina Vulg., relinquat sacrificium et libamen domino deo vestro Vulg. suhi in mokri dar; metaf. o tem, kar se pri sežiganju mrliča vrže na grmado: raptumque suis libamen ab armis quisque iacit Stat. posvečeni dar, „posvečenino“; pren.: tu nova servatae carpes libamina famae O. ti boš prvi užival dar ohranjene časti.

2. = lībum: Porph.

lībāmentum -ī, n (lībāre)

1. = lībāmen, kar se bogovom na čast izlije, natrosi ali žrtvuje, žrtveni izliv, pitni ali mokri dar, dar, žrtev: ut sacrificiorum libamenta serventur Ci., laetus bacchatus ad aras libamenta tuli Stat., Oceano libamenta dare, libamenta Veneri solvere Iust., lex sacrificii et libamentorum Vulg. suhih in mokrih darov, libamenta vini, libamenta offerre Vulg.; metaf.: accipe tui libamenta triumphi Stat. posvečeni dar, posvečenino.

2. kar se je pokusilo, pokušena stvar: varia illa libamenta Sen. ph. kar smo kje pokusili; pren. poskus, preizkus, pokušnja, kos za prikaz, prvi poskus, primer(ek): (sc. Tarquinius Superbus) dona magnifica quasi libamenta praedarum Delphos ad Apollinem misit Ci., hoc breve ex dialectica libamen dedisse nunc satis erit Gell., primitias quasdam et quasi libamenta ingenuarum artium dedimus Gell.

ōstium -iī, n (ōs, ōris)

1. (hišna) vrata, duri: ostium crepuit Kom., Petr., pernoctabant ad ostium carceris Ci., ab ostio quaerere Ci., aperto ostio dormire Ci., patuere ingentia ostia domūs V., o. rectum Pl. sprednja vrata (naspr. posticum o. zadnja vrata), concrepuit ostium Ter., ostium aperire (naspr. operire) Ter., obdere pessulum ostio Ter., obserare ostium intus Ter., ab ostio omnia istaec auscultavisse Pl.

2. metaf.
a) ustje = dohod, vhod: ostia aperiunt muribus Varr., insula in portūs ostium aditumque proiecta Ci., pleno subit ostia velo V.
b) ustje = izliv: L., V., C., Lucr., Mel., Iust. idr., fluminis Cydni Ci., Tiberinum Ci., Oceani Ci. Gibraltar, gibraltarski preliv, gibraltarska morska ožina.

3. sinekdoha dom(ovanje), stanovanje: alta ostia Ditis V.

pollution [pɔlüsjɔ̃] féminin onesnaženje (des rivières, de l'air rek, zraka); oskrumba, oskrunitev (d'une église cerkve); polucija, izliv sperme

polluzione f

1. med. nehotni izliv, polucija

2. onesnaženje, onesnažitev

Samenergießung, die, Samenerguß, Samenerguss, der, Biologie semenski izliv, izliv semena, ejakulacija

spermatism [spə́:mətizəm] samostalnik
izliv semena, ejakulacija

tirade [tairéid ameriško táireid] samostalnik
tirada, ploha besed, izliv besed; daljši govor; zmerjanje

лиман m razširjen rečni izliv (v morju), zaliv

семяизвержение, семяизлияние n (biol.) ejakulacija, spolni izliv

coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

à coups de s pomočjo, s
à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
un autre coup drugič, drugikrat
au coup de midi točno opoldne
après coup pozneje, (ko je že) prepozno
du coup na to, zaradi tega, zato
de même coup obenem, istočasno, hkrati
par à-coups sunkoma
pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
sans coup férir brez (vsakega) boja
sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
coup sur coup nepretrgano
sur le coup takoj
tout à coup nenadoma
(tout) d'un coup naenkrat
coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
coup d'air prehlad
coup bas globok udarec (pri boksanju)
coups pluriel de bâtons batine
coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
coup bleu modrica (na telesu)
coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
coup au but polni zadetek
coup de chance srečen slučaj
coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
coup de dent ugriz
coup de désespoir obupanost
coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
coup d'eau vdor vode
coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
coup d'essai prvi, poskusni strel
coup d'Etat državni prevrat
coup de feu strel
coup de fil (familier) telefoniranje
coup de force nasilen prevrat, puč
coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
coup franc (sport) prosti strel
coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
coup de maître mojstrska poteza
coup de mer butanje valov
coup monté skriven dogovor
coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
coup de pied brca
coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
coup de pierre lučaj kamna
coup de pinceau poteza s čopičem
coup de poing udarec s pestjo
faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
coup de pouce majhna, skromna pomoč
coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
coup de sifflet žvižg
coup de soleil sončarica
coup de sonde poskus na slepo
coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
coup du sort udarec usode
coup de téléphone telefoniranje, telefonada
coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
coup de torchon (figuré) pretep, metež
coup de vent piš, sunek vetra
cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
donner un coup à quelqu'un pretresti koga
donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
faire les quatre cents coups razuzdano živeti
faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
jeter un coup d'œil malo pogledati
monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
tenir le coup vzdržati, vztrajati
valoir le coup biti vreden truda
en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se

čustven|i (-a, -o) Gefühls-, Gemüts- (afekt die Gemütsbewegung, človek der Gefühlsmensch, izbruh der Gefühlsausbruch, izliv der [Gefühlserguß] Gefühlserguss, svet die Gefühlswelt, učinek die Gefühlswirkung, vrednost der Gefühlswert, globina die Gemütstiefe, praznina die Gefühlsleere, ravnodušnost die Gemütsverödung, razcejenost die Gefühlsduselei, reakcija die Gefühlsreaktion, religija die Gefühlsreligion, toplina die Gefühlswärme, vzburjenost die Gefühlserregung, verovanje der Gefühlsglaube, življenje das Gemütsleben/ Gefühlsleben)

discussiō -ōnis, f (discutere)

1.
a) pretresanje, pretres: Sen. ph.
b) izgon: discussio seminis Cael. izliv semena.

2. pren.
a) preiskovanje, preiskava: Macr., Eccl.
b) pregledovanje, pregled državnih dohodkov v provincah: Symm., Cod. I.

estuar samostalnik
geografija (lijakast izliv reke) ▸ tölcsértorkolat, esztuárium
Sopomenke: estuarij

estuarij samostalnik
geografija (lijakast izliv reke) ▸ tölcsértorkolat, esztuáriumSopomenke: estuar

Flēvō -ōnis, m Flevón (zdaj Zuidersee, Sudersee), jezero v severozahodni Germaniji; skozi to jezero je tekel tretji Renov rokav: Mel., Plin. (ki piše Flēvum -ī, n, sc. ostium, Flevov izliv); ob njem je bilo frizijsko gradišče.

flusso m

1. tok:
un flusso di parole pren. besedni izbruh, izliv
il flusso delle stagioni tek letnih časov
flusso e riflusso plima in oseka, bibavica
il flusso e riflusso della folla pren. vrvež množice
flusso e riflusso delle vicende umane pren. nenehni pretok človekovih dejanj in nehanj
flusso mestruale menstruacijski ciklus

2. fiz. fluks, pretok:
flusso luminoso svetlobni fluks

introitus -ūs, m (introīre)

1. vhod, vstop: adventus meus atque introitus in urbem qui fuit? Ci., nocturnus introitus Smyrnam fuit Ci., (navium) in portum C. vplutje, (pri)plutje, non introitu quempiam prohibuit Ci., primo introitu T. takoj ob … , introitu perrumpere corpus Lucr., i. militum C., in Graeciam Iust., occurrentium T., squaleus Sil., facit sol introitum in Cancro Col., introitum avibus praebere Col., dare apibus Col.; pesn.: introitu … facilem piscem Sil. gre lahko noter.

2. metaf.
a) vhod = začetek: hic introitus defensionis Ci., fabulae Clodianae Ci., huius operis Plin.
b) vstop v združbo, nastop službe: Plin. iun., novi sacerdotii Suet.

3. meton. vhod ali dohod (kot kraj): ad omnes introitūs armatos opponit Ci., propter introitum atque ostium portūs Ci., Ponti Ci., introitum patefacere Ci., aures duros habent et quasi corneolos introitus Ci., introitus praeclusi C., primo fere introitu (Euripi) Plin., Indi amnis Plin. izliv.

ìzljev m (ijek.) gl. izliv