Franja

извинение n oprostitev; opravičilo; izgovor;
просить извинения prositi odpuščanja

изворот m (zast.) vijuga; (pren.) odtenek (v mislih); izgovor, zvijača

отговорка f izgovor, pretveza

произношение n izreka, izgovor

речь f govor; jezik; izgovor; govorica;
органы речи govorilni organi;
о чём р.? za kaj gre?;
р. идёт о gre za;
выступить с речью imeti govor;
русская речь ruski jezik;
обвинительная речь obtožba;
защитительная речь zagovor, obramba;
застольная речь zdravica;
речь зашла о začeli so govoriti o;
прямая речь premi govor;
косвенная речь odvisni govor;
часть речи (gram.) besedna vrsta

увёртка f izgovor;
говорить без -ток govoriti naravnost

brézov -a -o
1. brezov: brezov les; -o lubje; -a metla
brezovača; -a šiba
brezovac
2. izgovor je brezov izgovor je izmišljen; namazati otroka z -im oljem
namazati dijete, dete brezovom mašću, izbiti dijete brezovom šibom, brezovcem
3. brezov goban bot. pasji vrganj, hrapavac, Leccinum scabrum: -a voda
kozmetička voda za njegovanje kose

cabriole [kabriɔl] féminin poskok, prekuc, kozolec; commerce polom; figuré šaljiv izgovor; nenadno menjanje mnenja

faire la cabriole (figuré) znati se prilagoditi (okoliščinam)

dish up prehodni glagol
prinesti na mizo
figurativno izmisliti si izgovor; v naglici opraviti

escamotage [-taž] masculin spretno skritje (d'une carte igralne karte); glumaštvo, rokohítrstvo, čarovnija, slepilna igra; kraja, zmaknitev; figuré spreten izgovor; obítje (problema, vprašanja)

escamotage du train d'atterrissage (aero) potegnitev pristajalnih naprav v letalo
tour masculin d'escamotage rokohitrski trik

escobarderie [-bardri] féminin zvijačnost, hinavščina; zvit izgovor

fūrtum -ī, n (fūr)

I.

1. tatvina, kraja, kradež: Ter., Ca. ap. Gell., in furto comprehensus C., cum in manifestissimo furto teneare Ci. si bil zasačen, furtum facere Pl., Q., Tab. XII. ap. Gell. et ap. Macr. ali furta facere Icti. tatvino izvršiti, ukrasti, ille medicus domi furtum fecit Ci., alicuius rei furtum facere Ci. kaj ukrasti, alicui furtum facere Icti. koga okrasti; furtum facere tudi o književni kraji: Tert. foedera solvere furto (= raptu, sc. Helenae) V., te canam … callidum quidquid placuit iocoso condere furto H.; pogosto v gen. criminis: furti damnari Ci., L. Caleno furti delatus es Ci., cum servis habiti furti agit Ci., furti reus Q., furti teneri Dig.

2. meton. tatvina = ukradeno blago: custodes furtorum Ci. furta deportare, f. exportare, f. reddere Ci., navis onusta furtis Ci., ea furta cum quaestore suo communicavit Ci., puer … dum furta ligurrit H., furta nati, iuvencum O., furtum profiteri Ps.-Q. ukradeno blago v carinarni napovedati, vrednost ukradenega blaga v car. napovedati. —

II. metaf.

1. skrivno počenjanje, početje, dejanje, skrivnost: furto laetatus inani V., furtum facere Mart. (5, 50, 5) skrivaj obedovati; od tod adv. abl. furto skrivaj, na skrivnem: non ego sum furto tibi cognita O., latebras petunt et parere furto cupiunt Plin.

2. occ.
a) skrivna ljubezen, skrivno ljubkovanje: Cat., Pr., Tib., Sil., dulcia furta V., O., Iuppiter, „hoc certe coniunx furtum mea nesciet“ inquit O., Iuno iam norat furta mariti O., furta tori furtique locum ministravit O. skrivno prešuštvo in njegov kraj.
b) skrivna zvijača, sleparstvo, prevara (= lest), lopovščina; v pl. tudi spletke, kovarstvo: haec omnia furtorum improbissimorum sunt vocabula Ci., neque ego hanc abscondere furto speravi … fugam V., supposta furto Pasiphaē V. zvijačno, quis enim deprendere possit furta Iovis? O., Autolycus furtum ingeniosus ad omne O.
c) vojna zvijača, vojna prevara (= lest): haud furto melior, sed fortibus armis V., hostis ultimam spem furto insidiarum temptans L., parva furta per occasionem teptantes L., furta belli S. fr., V., furtis incautum decipit hostem O., furto, non proelio opus esse Cu., furtum armorum Sil. ali bellorum Front., Amm.
č) skrivna (tajna) pretveza, tajni izgovor: cessationis Q. Ci. ap. Ci. ep.

gōrgia f (pl. -ge)

1. knjižno grlo

2. jezik grlni izgovor:
gorgia toscana toskanski pridih (velarnega c ipd.)

jota ženski spol jota, izgovor šp. črke j

sin faltar (una) jota do pičice natančno
ni una jota tudi kapljice ne, prav nič
no saber jota butast biti

meridionalismo m

1. jezik južnoitalijanska oblika, beseda; južnoitalijanski izgovor

2. sociol. problemi, problematika italijanskega juga

nasalisation [-lizasjɔ̃] féminin nazalizacija, nosni izgovor (d'une voyelle samoglasnika)

nasalité [-lite] féminin nazalnost, nosni izgovor

occāsiō -ōnis, f (iz *ob-cād-tiō iz glag. occidō < *oc-cadō)

1. prilika, priložnost, ugoden čas, ugoden trenutek, ugoden hip (abs., z inf., z ut in cj.): Pl., Ter., H., Plin., Sen. ph., Q., Suet. idr., tempus actionis opportunum Graece εὐκαιρία, Latine occasio appellatur Ci.; s subjektnim gen.: o. temporis C.; z objektnim gen.: o. liberandae Graeciae N., aggrediendi commoda Corn., victoriae, laudis C. ali fugae Cu. za beg; tudi s praep.: ad Asiam occupandam Ci., per occasionem S., L. = occasione datā N. ali oblatā Ci. idr. = ob ugodni (lepi) priložnosti, ex occasione (naspr. ex destinato hote) Suet. ob priložnosti, ob priliki, ad occasionem aurae evehi Suet. ob ugodnem vetru; occasionem amittere C., L. = omittere Ci. = praetermittere C. = occasioni deesse N., L. zamuditi, ne oprijeti se, ne izkoristiti, occasione uti Cu., C. oprijeti se priložnosti, izkoristiti priložnost.

2. occ.
a) priložnost za izvedbo udara, priložnost za udar (naskok, napad), sam naskok, napad: occasionis esse rem, non proelii C. da gre za udar, ne za spopad, occasionibus imminere Front., occasiones quaerere Sen. ph., piratis omnes occasiones indicare Sen. rh.
b) priložnost kaj imeti, imovina, premoženje, zaloga, množica: oleae rara o. est Col., nec esset cortinis attolendis lapidum o. Plin.
c) spodoben način, kako si pomagati iz česa, dobra pretveza, dostojen izgovor (gr. ἀφορμή): hac illi opus est occasione, ne eum talium precum pudeat Q., cum occasiones et ex causis et ex dictis adversariorum … oriuntur Q. — Pooseb.: Ph., Aus.

ortoepíja ž (gr. orthós, épos) ortoepija, pravilni izgovor

pantalonnade [-lɔnad] féminin burka; prazen izgovor, finta; hlinjenje (lojalnosti, vdanosti, obžalovanja)