Franja

облюбовывать, облюбовать izb(i)rati po svojem okusu

acertar [-ie-] zadeti (cilj); uganiti, pogoditi, pravo zadeti, pravilno presoditi; uspeh imeti; najti, naleteti; dobiti (igro)

acertó (con) la casa našel je hišo, ki jo je iskal
acertar la elección dobro izbrati
acertar errando nepričakovan uspeh imeti
acierta en todo pri njem vse zaleže
acertó a pasar šel je ravno mimo

amplector -plectī -plexus sum (ambi in plectere) „oplesti (opletati) se“, od tod

1. ovi(ja)ti kaj, ovi(ja)ti se okrog česa: compedes amplectuntur crura Pl., corpora natorum serpens amplexus V., serpens arboris amplexus stirpem Lucr.;
a) (z rokami) obje(ma)ti, okleniti (oklepati) koga ali kaj, oprije(ma)ti se ali okleniti (oklepati) se koga ali česa (zlasti prijazno ali ljubeče): Kom., genua L. Andr. fr., Pl., V., dextram V. ali manum alicuius Plin. iun. prijeti koga za roko, non possunt amplexae adire Vitr. za roke se vodeč, sinu germanam amplexa fovebat V., ampl. limina portae V., saxa manibus L., gradus templi O., aram T., amplexae tenent (matres) postīs V., ampl. aliquem exanimem Pr.; pren.: quod autem istud imperium est, decemviri, quod amplexi tenetis? L.
b) okleniti (oklepati) = obkoliti (obkoljevati), obda(ja)ti, obseči (obsegati), zavze(ma)ti: Lucr., Plin., hostium aciem L., quantum munimento amplecteretur loci L., terrarum ultimos fines Rubrum mare amplectitur L., nobis idem Alcimedon duo pocula fecit et molli circum est ansas amplexus acantho V., nox tellurem alis amplectitur V. zagrne, ignis proxima quaeque... amplexus totis se dissipavit castris L., postquam coepit... urbis latior amplecti murus H., spatium XXX pedum amplecti Cu.

2. pren.
a) z ljubeznijo obje(ma)ti, visoko ceniti, čislati, ljubiti, zavze(ma)ti se za kaj, skrbno gojiti, negovati: rem publicam, artem, ius civile, nobilitatem et dignitates hominum Ci., illud, quod amplexi sumus Ci. poklic, ki smo si ga s posebno ljubeznijo izbrali, tanto amore suas possessiones amplexi tenebant Ci., quem videtur amplecti res publ. Ci., nimis amplecti plebem videbatur Ci., imperator magis eum in dies amplecti S., alicuius amicitiam ampl. T.; hoc se amplectitur uno H.; occ. poprije(ma)ti se česa, vzeti, jemati (z veseljem, prijazno), spreje(ma)ti, posvetiti (posvečati) se čemu, vda(ja)ti se čemu, komu služi kaj v..., odobriti (odobravati), (po)hvaliti, prista(ja)ti na kaj: optimam quamque causam rei publ., libenter talem animum Ci., victoriam pro sua L., regium nomen L., paupertatem spontaneam Cu. izbrati, qui mortis poenam removet (zametava), ceterorum suppliciorum omnes acerbitates amplectitur Ci. odobrava, perverse prima viai (= viae) Lucr. takoj v začetku napačno pot ubrati = že v začetku napačno razume(va)ti, occasiones obligandi me avidissime ampl. Plin. iun.; z dvojnim acc.: hunc (Lysiam) amplectuntur amatores huius nominis modum (za zgled, vzor) Q.
b) z umom (z mislimi) obseči (obsegati), premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati): omnia consilio Ci., cogitationem toto pectore Ci. ep., amplexus animo sum amplius Ci.
c) obseči (obsegati), posne(ma)ti, povze(ma)ti: tu edicto plus amplectĕris quam lege Ci., hoc argumentum pluribus verbis amplecterer Ci., ampl. totum genus iudiciorum Ci., omnes oratores Ci., omnia communiter L. vse počez povze(ma)ti, obravnavati, non ego cuncta meis amplecti versibus opto V.; occ. vze(ma)ti = spreje(ma)ti med kaj, privze(ma)ti v kaj: honestum interdum virtutis nomine amplectimur Ci.; (o stvareh) obseči (obsegati) = vsebovati, v sebi imeti: tabulae religionem amplectuntur Ci., cum (grammatice) prope omnium maximarum artium scientiam amplexa sit Q. obsega, vsebuje. Arh. soobl. amploctor: L. Andr. fr., Prisc., Cass. — Od act. soobl. amplectō -ere imp. amplectitōte: Pl. in pt. pf. amplexus 3: Pl., Petr. fr.

Auswahl, die, (-, ohne Plural) izbira, izbor, Sport selekcija; Technik vzorčenje; eine große Auswahl haben imeti dobro izbiro; eine Auswahl treffen izbrati

avdicija samostalnik
(nastop pred komisijo) ▸ meghallgatás, felvételi interjú

bárva (lastnost) couleur ženski spol ; teinte ženski spol

osnovna barva couleur primaire (ali primitive, simple)
izbrati barve assortir les couleurs
barva obraza teint moški spol; (sredstvo) couleur ženski spol; (za blago) teinture
vodna barva aquarelle ženski spol, détrempe ženski spol, gouache ženski spol
oljnata barva couleur à l'huile
slikati z oljno barvo peindre à l'huile, faire de la peinture à l'huile
spektralne barve couleurs du spectre
tiskarska barva encre ženski spol d'imprimerie
barva zvoka timbre moški spol (d'une voix, d'un instrument)

bližnjica samostalnik
1. (o krajši poti) ▸ közelítő út, rövidebb út, általútTudi od lovske koče vodi prečna bližnjica do zahodnega grebena. ▸ A vadászházból is vezet egy általút a nyugati hegygerincre.
Jezdil sem po bližnjicah in ju verjetno prehitel za cel dan. ▸ A általutakon lovagoltam végig, ezért egy teljes nappal megelőztem őket.

2. (o aktivnosti) ▸ közelítő út, rövidebb útV vrhunskem športu namreč ni bližnjic, rezultati so odraz trdega dela in seveda razmer. ▸ Az élsportban nincsenek közelítő utak, az eredmények a kemény munkát és a helyzetet tükrözik.
V boju proti stresu žal ni bližnjic pa tudi ne instant rešitev. ▸ A stressz elleni küzdelemben sajnos nincsenek se közelítő utak, se azonnali megoldások.

3. v računalništvu (povezava do datoteke ali mesta) ▸ parancsikonZ dvakratnim klikom na bližnjico odprite priljubljeno mapo in tako nadaljujte iskanje. ▸ A parancsikonra való dupla kattintással megnyitja a kívánt mappát és ezzel folytatja a keresést.

4. v računalništvu (o kombinaciji tipk) ▸ billentyűparancs Bližnjic s tipkami Ctrl, Alt, Shift in njihovih kombinacij smo navajeni. ▸ Megszoktuk a Ctr, Alt, Shift billentyűparancsokat és kombinációikat.
Je tudi prilagodljiv, tako da uporabniki lahko spremenijo temo urejevalnika, bližnjice na tipkovnici in nastavitve. ▸ Emellett testreszabható, így a felhasználók megváltoztathatják a szerkesztő témáját, a billentyűparancsokat és a beállításokat.

capiō -ere, cēpī, captum (prim. gr. κάπτω hlastam, κάπη, κώπη držalo, ročaj, lat. capāx, capēdō, capulus, capis, capsa, caput, particeps, prīnceps idr.)

A.

I.

1. prije(ma)ti, vzeti, jemati: cape sacra manu V., columque cape cum calathis O., c. baculum, ensem O., clupeum V., arma Ci., C., L., Cu. zgrabiti (za) orožje, cibum S., Cu. uži(va)ti, posteaquam cibum cepisti Ci. ko si se najedel, Cerealia munera c. O.; occ.
a) kak kraj zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), osvojiti (osvajati), poseb. voj.: montem C., iugum montium Cu., collem, arcem C., locum editum S., N., locum C. stališče zavzeti = postaviti se na svoje mesto.
b) kak kraj doseči ali poskušati doseči, priti kam, dospeti kam, poseb. z ladjo pripluti kam: insulam, portum C., cum ignorarent, quem locum reliquae (naves) cepissent C., montes proximos fugā capiunt L. skušajo doseči; pesn.: (cycni) terras... capere... videntur V. da se spuščajo na kopno; pren.: portum otii c. Ci.

2. pren. z abstraktnim obj. vzeti, jemati, prevze(ma)ti, navze(ma)ti se česa: virtutem animo Pl., amorem O. zaljubiti se, spem O., consuetudinem Ci. navaditi se, prudentiam Ci. prilastiti si, nobilitate dignos spiritus Cu. navzeti se, impetum Cu. zaleteti se, fugam C. v beg pognati se, conatus ad erumpendum L., initium (exordium) capere ex aliqua re Ci., C. pričeti s čim, začeti pri čem, finem Ci. nehati, consilium Ci., C. skleniti, coniecturam C. sklepati po čem, tempus L. ali occasionem Front. (ugodno) priložnost izkoristiti, tempus ad aliquem adeundi Ci. priložnost počakati, documentum c. ex... Ci. dokaz povzeti iz..., exemplum de aliquo ali ex aliqua re c. Ter., Ci. za primer vzeti; pesn.: poenas capere (= sumere) O. kaznovati; occ.
a) kak posel prevze(ma)ti, nase vzeti, zače(nja)ti, lotiti (lotevati) se česa: augurium c. L., capite orgia mecum V., unde ingressūs... cepit? V. (gl. ingressus).
b) kako službo, dostojanstvo prevzeti, nastopiti (nastopati): provinciam duram Ter., consulatum, magistratum Ci., magistratūs N., rem publicam capere (= capessere) Ci., honores L., O., pontificatum maximum Suet.; pesn.: moderamina (navis) O., regnum ab aliquo O.

II. s kakim določenim namenom vzeti, jemati = odb(i)rati, (iz)voliti, privze(ma)ti: locum castris idoneum C., loca C., locum oculis V., templa ad inaugurandum L., tabernaculum recte (vitio) Ci., prospectum L. izbrati si prostor, od koder se dobro vidi, sacerdotem Iovis sortito Ci. po žrebu odbrati, virginem Vestalem Suet.; z dvojnim acc.: aliquam sibi patronam Ter., eum socium consiliis V., eum iudicem (flaminem) L.

III.

1. sovražno prijeti, zgrabiti = odvze(ma)ti, v last vzeti, jemati, prilastiti (prilaščati) si: fures earum rerum, quas ceperunt, signa commutant Ci., (Phorcidum) oculum astu... cepisse O.; pren.: lubido rei publicae capiundae S. polastiti se, capta re publicā Ci.; occ.
a) (u)loviti, ujeti, zateči, zasačiti (ljudi in živali): belli nefarios duces Ci., ibi regis filia capta est C., c. Dareum Cu., hostes O., eum vinclis c. V. v spone dati, vkleniti, vivum Thuyn cum uxore et liberis N., tres nobilissimi Haedui capti (kot ujetniki) ad Caesarem perducuntur C., clementia uti in captos N.; c. pisces Ci., O., Cu., uros foveis C., prolapsorum equitum vacuos equos L., cervum Ph., murem Val. Max.; subst. pt. pf: capta ex Caria Ter. karska ujetnica.
b) upleniti = prisvojiti (prisvajati) si, ugrabiti (ugrabljati): signum ex Macedonia Ci., magnum pecorum numerum C., impedimenta C., Cu., magnas praedas N., iuncta vehicula mille L., pecuniam Cu.
c) kak kraj ali prostor vzeti, zasesti, v last vzeti, jemati, osvojiti (osvajati) (si): c. calles Ci., Eretriam N., oppidum S., moenia scalis L., castra capta C., urbe captā L., Troiā captā H. po osvojitvi Troje = post Troiam captam Vell., navis capta O. uplenjena.

2. pren. (o stanju in duševnem razpoloženju) prevze(ma)ti, ganiti, navda(ja)ti, presuniti: capit me odium tui Ter., ea, quae admiratione nos capiunt Hirt., senatum metus cepit L., iam nos satietas laudis capit Cu. že smo siti, capit amor Solem O., ubi periculum quemque ceperat S. kjer ga je nevarnost presenetila, nos cepit oblivio Ci., misericordiā captus sum Ci., dementia capit amantem V.; occ.
a) prevze(ma)ti koga, kaj = mikati, zanimati, nase vezati, pridobi(va)ti (si) koga, kaj, prikupiti (prikupljati) se komu, čemu: factum mirabile ceperat aures O., te coniunx aliena cepit H., c. oculos Cu. ali lumina O.; pogosteje v pass. (kar večinoma slovenimo aktivno): captus voce nova O., in figura dei capta est O., captus eius humanitate N., amore captivae captus L.
b) (o)mamiti, (pre)slepiti, prevarati: captus est dolo N., aliquem capere subdola oratione C., blanditiis, simulato obsequio Cu., Pan... captam te, Luna, fefellit V., errore capi L., sapientis est cavere, ne capiatur Ci.
c) ujeti, uloviti v svoje mreže, zvabiti, speljati, zapeljati: captus est Ter. dal se je zapeljati (ljubici), ne consuetudine capti studia commutent C., ardebant mentibus ex aequo captis O. od ljubezni vneti, capti compendio C. zapeljani z dobičkom.
č) pred sodiščem dokazati komu kaj: aliquem impudicitiae Pl.

3. le v pass.
a) telesno zboleti; ohrometi: caput leto captum V., oculis capti talpae V. slepi, luminibus capi L. oslepeti, oculis et auribus captus Ci. slep in gluh, altero oculo capi L. na eno oko oslepeti, captus pedibus S., L. ohromel, membris omnibus captus ac debilis Ci.
b) duševno oslabeti: delirare et mente esse captum Ci. slaboumen biti, velut mente capta L. kakor obsedena; z loc.: captus animi L., T. slaboumen, virgines captae furore Ci., vates superstitione captus Cu.

IV.

1. spreje(ma)ti, preje(ma)ti, dobi(va)ti: aequatis cepissent praemia rostris V., quicumque vicerat, capiebat frondis honorem O., cape vaccam praemia O. vzemi kravo za plačilo, c. nomen ex calamitate C. dobiti ime po porazu, utilitates ex amicitia Ci., divitias per aliquem N., munus ab eo O.; poseb. podedovati, kot dediščino dobiti: si nihil ex hereditate ceperit Ci., abdicatus, ne quid de bonis patris capiat Q., capiendi ius nullum uxori Iuv.; occ.
a) jur. denar vzeti (jemati), da(ja)ti se podkupiti, denar izsiliti: quos pecuniae captae accersebat S., captarum ab regibus pecuniarum suspicio L. sum, da se je dal podkupiti knezom.
b) (o dohodkih, plačilih, davkih) preje(ma)ti, dobi(va)ti: stipendium c. iure belli C., vectigal ex agro L., quinquagena talenta vectigalis ex castro N., ex praediis DC sestertia Ci., fructum capere Ci., Ph. dobiček imeti; od tod pren.: oculis fructum c. N. dobiti pašo za oči.

2. pren. (vase) spreje(ma)ti, vzeti, jemati: terra feras cepit, volucres agitabilis aër O., fessos tellus cepit O., plenos capit alveus amnes O.; pren.: alter ab undecimo tum me iam ceperat annus V. = hitel sem v dvanajsto leto, cape dicta memor V. sprejmi vase in si zapomni.

3. z abstraktnim obj. dobi(va)ti, preje(ma)ti, (ob)čutiti, trpeti, stakniti: laborem inanem Ter., videant consules, ne quid res publica detrimenti capiat Ci. (besedilo senatskega sklepa senatus consultum extremum, s katerim so pozivali na izvolitev diktatorja), c. magnam infamiam C. veliko sramoto si nakopati, somnum, quietem C., O., Cu. zaspati, mir najti, spectacula O., gloriam ex hoste L., gloriam rei O.; occ.
a) začutiti, zavedati se: voluptatem ex aliqua re Pl., voluptatem malis alienis Ci., gaudium ex civibus victis L., desiderium ex filio Ci., dolorem ex re Ci., C., dolores N., omnium suorum mala unā capiebat Cu. je z njimi čutil, c. gaudia O. razveseliti se, taedia rei capit O. zagnusi se mu.
b) (obliko, zunanjost) privze(ma)ti, dobi(va)ti podobo: novas figuras O., vultus priores O., faciem, duritiam O., formam, vires nocendi O., (Caesaris anima) lumen capit O. se svetlika.

B.

1. prostorsko obseči (obsegati), držati, vsebovati, prostor imeti za koga, kaj: aedes nostrae vix capiunt Ter. ima komaj kaj prostora, non capiet tuus venter plus ac meus H., vehicula plures capere milites possunt Cu., portae non capiebant funera O., populi, quos Achāia cepit O., plura loqui poteram, quam quae cepere fabellae O., portus ingentem vim navium capit L., lapis excisus sic, ut pedes capiat Cels., nec iam se capit unda V. valovje se ne zadrži več = vzkipi, se razburka; pren. z nikalnico = ne imeti prostora, premajhen biti: nec te Troia capit V., orbis te non caperet Cu., nec capiunt inclusas pectora flammas O. plamen šviga ven, animo iram c. O., Cu. obvladati, imeti v oblasti, capere eius amentiam civitas, Italia, provinciae, regna non poterant Ci. niso mogla potešiti njegovega besa.

2. pren.
a) biti pripraven, zmožen, primeren, prilegati se, ujemati se, prenesti (prenašati), (u)trpeti, dopustiti (dopuščati): libri litterarum notas capiunt Cu., sollertia, quantam vix poterat aetas eius capere Cu. kolikršno je komaj mogla doseči, fortunam, plus quam capis Cu. kakor jo moreš prenesti, quidquid mortalitas capere poterat Cu. kar koli je bilo človeštvu mogoče, celeritas, quantam capere tam grave agmen poterat Cu., rimam fissuramque non capit cedrus Plin.
b) z umom doseči (dosegati), doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, čutiti: hic unus veram speciem Romani senatus cepit L., mens eorum hoc non capit L., mens nostra capit, quae sit natura aeterna Cu., vix spes ipse suas animo capit O. v svojem srcu komaj čuti velikost tistega, na kar upa, quantum capio Aug. kolikor razumem.

Opomba: Star. obl.: capsō (= cepero) Pl., capsis (= ceperis) Ci., ki to obl. v svojem spisu Orat. 45, 104, razlaga napačno: in uno „capsis“ tria verba sunt (namreč cape si vis; prim. Q. I, 5, 65), capsit (= ceperit) Pl., Acc. ap. Non., capsimus (= ceperimus) Pl.

carriere² [karjɛr] féminin potek življenja, življenjska pot; poklic, kariera, diplomatska kariera; pot, tek

carriere des lettres pisateljski poklic
militaire masculin de carriere poklicni vojak
briser la carriere de quelqu'un uničiti komu kariero
donner carriere à quelqu'un pustiti komu prosto pot
entrer dans la carriere (figuré) stopiti v aktivno življenje
faire carriere uspeti v poklicu, napraviti kariero
embrasser, suivre une carriere izbrati, izvrševati poklic

choix [šwa] masculin izbira, izbor; možnost izbire

de choix izbran, prvovrsten
de tout premier choix najbolj izbran
de mon (ton, son et caetera) choix po svoji izbiri
au choix na izbiro, po volji
sans choix brez izbire
choix de la profession izbira poklica
choix de disques de musique classique izbor plošč klasične glasbe
n'avoir pas le choix ne imeti izbire
faire choix de quelqu'un, de quelque chose izbrati koga, kaj
faire un bon, mauvais choix dobro, slabo izbrati
porter, arrêter son choix sur quelqu'un, quelque chose koga, kaj izbrati
n'avoir que l'embarras de choix imeti v izobilju in biti v zadregi za izbiro

convenable [kɔ̃vnabl] adjectif primeren, prikladen; spodoben, dostojen, lepega vedenja; familier zadosten

il est convenable spodobi se
une personne très convenable (familier) zelo dostojna, spodobna, korektna oseba
salaire masculin à peine convenable komaj zadostna plača
choisir le moment convenable izbrati primeren, ugoden trenutek

corto

A) agg.

1. kratek:
settimana corta petdnevni delovni teden

2. pren. nezadosten; omejen:
corto di vista kratkoviden
corto di mente duševno omejen
esere a corto di quattrini biti na kratkem, imeti zelo malo denarja

3. pren.
prendere la via corta iti po bližnjici, izbrati najhitrejšo pot
andare per le corte pohiteti; na hitro opraviti
per farla corta na kratko; če naj bom kratek

B) avv. naglo; urno:
tagliar corto presekati na kratko

dans [dɑ̃]

1. (krajevno) v, na; iz, pri

dans un endroit, dans la rue na nekem kraju, na ulici
dans Paris v notranjosti Pariza, v Parizu
dans Racine pri Racinu (v njegovih delih)
ce n'est pas dans mes projets to ni v mojih načrtih
boire, manger dans piti, jesti iz (un verre iz kozarca, une assiette iz, s krožnika)
choisir dans quelque chose izbrati iz česa
lire dans le journal, dans un livre čitati v časopisu, v knjigi
entrer dans une grande colère hudo se razjeziti

2. (časovno) v, v teku, med, čez

dans la matinée dopoldne, v teku dopoldneva
dans huit jours v osmih dneh, v enem tednu
dans les 15 jours v dveh tednih
dans l'année v enem letu
dans les deux jours après (la) réception (commerce) v teku dveh dni po prejemu
dans les siècles passés v preteklih stoletjih
dans un moment takoj, v trenutku
on en parlera encore dans longtemps še dolgo se bo govorilo o tem
dans mon enfance v moji otroški dobi

3. (način):

dans ces circonstances v teh okolnostih
dans un accident v nesreči, v nezgodi
dans l'ensemble v celem
dans le fond v bistvu
dans le but s ciljem, z namenom
agir dans les règles delati po pravilih
répondre dans un sourire smehljaje se odgovoriti
vivre dans l'oisiveté živeti v brezdelju

4. (približnost) približno:

il a dans les 50 ans kakih 50 let je star
cela coûte dans les 500 francs to stane približno kakih 500 frankov

datum samostalnik
(podatek o dnevu ali dogodku) ▸ dátum, időpont, keltezés, keletTočen datum obiska bodo določili v prihodnjih dneh. ▸ A látogatás pontos idejéről az elkövetkező napokban döntenek.
Veljavnost bonov je 3 mesece od datuma nakupa. ▸ Az utalványok a vásárlás időpontjától számított 3 hónapig érvényesek.
Povezane iztočnice: datum rojstva, rojstni datum

desêti (-a -o) adj. numer. decimo; dieci:
desetega aprila il dieci aprile
ob deseti (uri) alle dieci
izbrati vsakega desetega scegliere ogni dieci
deseti del (česa) il decimo, la decima parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. deseta maša la messa delle dieci
etn. deseti brat il decimo fratello
pren. biti komu (kaj)
deseta briga non importargliene niente

dévolu, e [devɔlü] adjectif, juridique pripadel

succession féminin dévolue à l'Etat faute d'héritiers državi pripadla dediščina, ker ni dedičev
jeter son dévolu sur quelqu'un, quelque chose (figuré) vreči oko na koga, na kaj; skušati dobiti koga, kaj; izbrati koga, kaj

elección ženski spol volitev, izbor

derecho de elección volilna pravica
hacer una elección izvoliti, izbrati
a elección po želji
según mi elección kot se mi zdi, kot me bo volja
las elecciones volitve

entrare

A) v. intr. (pres. entro)

1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se

5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi

flōs, flōris, m (prim. lat. flāre, flēmina, follis, folium, got. blōma nem. Blume)

I.

1. cvet, cvetlica, cvetka: fl. agri V. poljska cvetlica, flores rosarum Lucr., fl. rosae, flores verni H., fl. thymi, croceus O., florum omnium varietas Ci., sepulcrum floribus ornare Ci., flores legere V., O., carpere O., decerpere Lucr., flores coronaeque Cu. (gr. ἕν δὶα δυοῖν) cvetlični venci, flores ad mel faciendum idonei Sen. ph. medne cvetlice, cvetlice, ki tvorijo med, florem mittere Plin. cvet roditi, cveteti, flos (kolekt.) sertus et solutus Ap.; pren. v pl. cvet(je) (= florilegij, cvetober) česa najboljšega: flores rerum carpere Plin. izbrati cvetje iz spisov, breve velut florum corpusculum feci Iust. (o spisu).

2. meton. v pl. cvetlični sok, medeni sok: Plin. fuco et floribus oras explent (apes) V., rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib. apis inde tulit collectos flores O.; pren. o gledališkem odru, poškropljenem z žafranovim sokom in potresenem s cvetlicami: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. —

II. metaf.

1. cvet (življenja, let, dobe), mladostna moč, mladostna čvrstost: Ter., O., fl. aetatis Ci., Lucr., L., O., Cu., iuventae L., Cu. fl. perpetuus aevi O. primaevo flore iuventus V., senectus redit in florem O. se zopet pomladi, viridissimo flore puella Cat., fl. animi Sen. ph., Stat., in flore primo … iuvenis exstinctus est Plin. iun.; evfem. (v spolnem oziru) mladostna čvrstost, nedolžnost: florem aetatis Hasdrubal ipse patri Hannibalis fruendum praebuit L., castum amisit polluto corpore florem Cat., florem aetatis in Bithynia contaminatum Suet.; meton.
a) (o osebah) cvetoče mlado moštvo, mladina, cvet ali jedro (prim.: Αθηναίων ἄνθος pri Tukididu): fl. equitum Ci., tirones milites, flos totius Italiae ac robur Ci. cvet … in jedro, optimorum civium vel flos vel robur Ci., fl. nobilitatis et iuventutis Ci., quod flos, quod roboris in iuventute erat, amiserunt L., fl. virûm V.
b) (o rečeh) cvet, jedro = najboljše, najvišje česa: fl. vini Ca., Pac. ap. Non., Pl., Bacchi (= vini) Lucr. moč, flammai (= flammae) Lucr. blesk, sijaj, lactis Vitr. smetana, olei Plin. prvo, najboljše olje, tako tudi fl. cerae, salis Plin., farinae Plin. cvetna moka, visci Plin. kar po vrhu plava, marmoris et gypsi Col. drobnejši in čistejši prah, cenae Favorinus ap. Gell. najboljša jed.

2. cvet (moči), cvetoča (sijajna) doba: in ipso Graeciae flore Ci., fl. virium L.

3. kras, dika: Castricium florem iuventutis adpellant Ci., Gallia est flos („biser“) Italiae Ci., agrum Sabinum, florem Italiae, proponere Ci., ipsum florem dignitatis infringere velle Ci. izborno dostojanstvo; o govoru = lepotina, cvetka: intelleges … eorum pigmentorum … florem et colorem defuisse Ci., (oratio) conspersa sit quasi verborum sententiarumque floribus Ci., alia (copia) floribus laeta Q.; occ.
a) okras brade, mah, puh: tum mihi prima genas vestibat flore iuventas V., fl. genae Lucan. ali fl. iuvenilis Cl.
b) kot arhit. t. t. cvetlica = okrasek na glavi korintskega stebra ali na kupoli: Vitr.

gláven principal, main, chief; cardinal; primary; master; anatomija cephalic

v glávnem chiefly, mainly, on the whole, in the main
glávni artikel principal article
glávna blagajna main cash desk (ali box office, checkout)
glávna cesta trunk (ali main) road
glávna čednost cardinal virtue
glávni delničar principal shareholder
glávni cilj primary target
glávni dobitek (v loteriji) first prize, the big prize
glávni dogodek main event
glávni del main part; body
glávni dedič chief heir, pravo residuary legatee
glávni film feature film, (filmskega programa) main feature
glávni igralec gledališče leading man, (igralka) leading lady; lead; star
glávni jambor mainmast
glávna jed main course
glávna hrana staple diet, chief food, staple food
glávni izdatki principal expenditure (ali outlay), major expenses pl
glávna knjižnica main library
glávni knjižničar chief librarian
glávna knjiga trgovina ledger
zaključiti glávno knjigo to balance the ledger
glávni kolodvor, glávna postaja (železniška) central station, main station, (končna) terminus, ZDA terminal; main railroad station
glávni jašek main shaft
glávna naloga main (ali chief) task
glávni napad main attack; main effort
glávno mesto capital, metropolis
glávna napaka chief fault; main defect
glávna krivda principal fault
glávna obrambna črta main defence line, main fighting line, main line of resistance (krajšava: MLR)
glávni oltar high altar
glávna os main axis
glávni oddelek main department
glávni namen main object, chief purpose
glávna misel main (ali principal) idea
glávni krivec pravo major (ali chief) offender; principal
glávna oseba principal person, head, gledališče (roman) hero, chief character, protagonist; pogovorno leading light, kingpin
glávno oporišče main base
glávna paluba main deck
glávna poteza (značaja itd.) chief trait, principal feature
glávni poklic (zaposlitev) chief occupation
glávni pojem, glávna ideja main idea (ali principal notion)
glávna potreba chief requirement
glávna prometna cesta (ulica) principal thoroughfare, highway, ZDA thruway
gláven priča principal witness
glávna proga main line, (železniška) main line, ZDA trunk line
glávni pomen chief importance
glávni pogoj principal condition, principal requirement
glávna pozornost main attention
usmeriti glávno pozornost na to direct one's special attention to
glávni plinovod gas main
glávno poslopje main building
glávno pravilo first principle, fundamental principle
glávna pomanjkljívost chief defect
glávna postavka main item
glávni poštni urad General (ali Main) Post Office
glávni razlog principal reason, (motiv) primary motive
glávna reka main stream
glávna sezona high season
glávna skušnja gledališče dress (ali full ali general) rehearsal
glávni sovražnik chief enemy
glávna sestavina (sestavni del) chief constituent, principal ingredient
glávni stavek gramatika main (ali principal) clause
glávna stvar chief matter; main thing, most important thing
to je glávna stvar that's all that matters
glávna razlika main difference
glávna razprava pravo (main) trial; hearing
glávna stroka speciality; main line, (v šoli) VB main subject, ZDA major
izbrati zgodovino kot glávno stroko (predmet) VB to take history as one's main subject, ZDA to major in history
glávni šlager (zvočnega filma itd.) themesong
glávni števnik cardinal number
glávno tržišče principal market
glávni urednik chief editor
glávni vzrok chief cause, principal reason
glávni vod (telefonski) trunk line
glávni vir chief source
glávni vir dohodkov principal source of revenue
glávni ugovor chief objection
glávni vhod main entrance
glávna vrata main door
glávna varovalka (elektrika) main fuse, main cutout
glávna težava main difficulty
glávna (mestna) ulica high street, ZDA main street; main road; arterial road, high road
glávni električni vod the mains pl, (plinski, vodovodni itd.) gas main, water main
glávni vidik main aspect
glávno vprašanje chief (ali main) question
glávno železniško vozlišče main junction
glávna vsebina principal contents pl; substance; summary
glávna vloga gledališče leading role, lead, star role; leading part (ali character), (ženska) female lead
igralec v glávni vlogi star, ZDA (tudi) headliner
igrati glávno vlogo to star, (manj važno) ZDA to feature
kdo igra glávno vlogo gledališče who is playing the lead?
v glavni glávni nastopa g. X the show stars Mr. X, Mr. X is appearing in the lead (ali in the main role)
glávni igralec leading actor, star (performer)
glávna zahteva prime (ali chief) requisite, primary requirement
glávno žarišče principal focus