Franja

napáčen wrong; false; incorrect

napáčno prislov wrong, wrongly
napáčno ime false (ali fictitious) name
ni napáčno! not bad!
napraviti napáčen korak to take a false step
ura gre napáčno the clock is (ali goes, is going) wrong
napáčno uganiti (nepravo zadeti) to guess wrong
napáčno razumeti to misunderstand
napáčno me razumete you misunderstand me, you mistake me
kaj se ti zdi napáčno pri tem? what do you find wrong with it?
na napáčnega je naletel (figurativno) he had come to the wrong shop
peljati se z napáčnim vlakom to take the wrong train
napáčno je držal knjigo he was holding the book the wrong way up
napáčno delati, narediti to act wrong, to do wrong
napáčno izgovoriti (obvestiti, pisati) to mispronounce (to misinform, to misspell)
napáčno peti to sing out of tune
napáčno (pre) soditi to misjudge
zelo napáčno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
zaiti na napáčna pota (figurativno) to take the wrong path (ali turning)
ne bi bilo napáčno, če bi to poskusili it wouldn't be a bad idea to try it, we see no harm in trying it
obrnil si se na napáč naslov (osebo) pogovorno you've come to the wrong shop
napáčna ideja a false idea
napáčen pojem a mistaken notion
napáčen odgovor a wrong answer
napáčen podatek, napáčna navedba false statement, misrepresentation
napáčna (telefonska) številka, napáčna zveza! sorry, wrong number!

naprednost samostalnik
1. (razvitost) približek prevedka ▸ fejlettség, korszerűségJaponska je bila zanj zgled dobre tehnološke in ekonomske naprednosti. ▸ Japán mindig is a technológiai és gazdasági fejlettség jó példája volt a számára.

2. (napredna miselnost) ▸ haladószelleműség
Takšno ime je dobila iz propagandnih razlogov, ker se pojma levice drži znak naprednosti. ▸ Propagandaokokból kapott ilyen nevet, ugyanis a haladószelleműséget a baloldal fogalmával társítják.

na prvo žogo frazem
neformalno (na hitro; narejen na hitro) ▸ első ránézésre, első nekifutásra, rögtönözve
Njegovo ime vam na prvo žogo verjetno ne pove veliko. ▸ A neve első ránézésre valószínűleg nem mond sokat.
Jaz v bistvu sploh nimam občutka, da bi bila to skladba, ki je bolj na prvo žogo. ▸ Nem igazán érzem, hogy ez egy olyan darab lenne, ami rögtönzéssel készült.

naredi|ti (-m) delati; narejati

1. machen; naknadno: nachmachen, nachholen
ne narediti nicht machen, (etwas) unterlassen

2. (dokončati) fertig machen, (etwas) beenden, fertig werden mit etwas; etwas verrichten; (uspeti narediti) schaffen (v tem času tega ne bom mogel narediti das schaffe ich in dieser Zeit nicht); (opraviti) leisten, machen

3. (napraviti, pripraviti) bereiten (kosilo/sir das Mittagessen/den Käse bereiten)

4. (izdelati) fertigen

5. šotor, bilanco: aufstellen

6. škodo, zmedo: anrichten; komu kaj hudega, krivico ipd.: (jemandem etwas) antun/zufügen
narediti krivico [unrecht] Unrecht tun
greh: begehen

7. (početi) machen, tun
kaj boš naredil? was wirst du jetzt machen/tun?
s čim anfangen (mit); geschehen (kaj naj s tem naredim? was soll damit geschehen?)

8.
narediti za (postaviti za, imenovati za) machen zu, ernennen
narediti za uradnika verbeamten

9.
narediti v plenice/hlače: in … machen

10. kot funkcijski glagol:
narediti anketo rundfragen
narediti seznam auflisten
narediti film po (etwas) verfilmen
narediti generalno generalüberholen
narediti klik klicken
… ➞ → anketa, seznam, pridiga, samomor, predmet, vtis, usluga …
narediti bolj grobo/hrapavo/topo/trdo vergröbern/[aufrauhen] aufrauen/stumpfen/verhärten ➞ → grob, hrapav, dolg, kratek …
narediti na pol vsak pol: halbe-halbe machen, halbe und halbe machen
narediti izjemo eine Ausnahme von der Regel machen
narediti izpit eine Prüfung machen/bestehen
narediti kariero Karriere machen
narediti konec čemu: (etwas) beenden, (einer Sache) den Garaus machen, [Schluß] Schluss machen mit, čigavemu početju: (jemandem) das Handwerk legen
narediti kozolec einen Purzelbaum schlagen
narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen, čez kaj: ein Kreuz machen über
narediti luknjo ein Loch reißen (in)
narediti (močan) vtis einen (starken) Eindruck machen
narediti pavzo eine Pause einlegen
narediti piko einen/den Punkt setzen, pod kaj: den [Schlußpunkt] Schlusspunkt setzen
narediti prav gut daran tun, komu: es (jemandem) recht machen
narediti prostor Platz machen, Raum schaffen für
narediti prvi korak den ersten Schritt tun/machen
narediti samomor Selbstmord begehen
narediti si ime sich einen Namen machen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
narediti tragedijo iz česa eine Tragödie machen (aus)
narediti uslugo (jemandem) einen Dienst erweisen
narediti vozel einen Knoten machen/binden/knüpfen
narediti zapisnik (etwas) protokollarisch niederlegen, ein Protokoll anfertigen, o: (etwas) zu Protokoll nehmen
|
figurativno obleka naredi človeka Kleider machen Leute
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
narediti veliko reč iz česa: eine Staatsaffäre machen (aus)
narediti dolg obraz das Gesicht verziehen
| ➞ → napraviti, storiti, delati

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija stalna zveza
(nekdanje ime za Severno Makedonijo) ▸ Macedónia, volt Jugoszláv Köztársaság

nevárnost (-i) f

1. pericolo, rischio, insicurezza:
nevarnost mu grozi è in pericolo
čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
biti izven nevarnosti essere fuori pericolo

2. (v prislovni, povedni rabi)
nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli

3. (odgovornost, tveganje) rischio:
blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

óbčen common; general; universal; (javen) public

óbčno ime common noun
óbčni zbor general meeting

óbčen

občni zbor assemblée ženski spol générale
občno ime nom moški spol commun

óbčen (-čna -o) adj.

1. comune, pubblico:
lingv. občno ime nome comune
mat. občno število numero comune

2.
občni zbor assemblea generale

óbči (-a -e)

A) adj.

1. (splošen) comune, corrente:
obče ime nome comune
skrbeti za občo korist curare l'interesse comune

2. generale, comune:
obča geografija geografia generale
obča psihologija psicologia generale
obče pravo diritto comune

B) óbče (-ega) n il generale:
razlikovati obče od posebnega distinguere il generale dal particolare

odtód adv.

1. da qui, di qui:
fant ni odtod il giovanotto non è di qui

2. di qui, da qui, dal dato che, per il fatto che, donde:
potok Bistrica ima ime odtod, ker so njene vode bistre il torrente è detto Bistrica per il fatto che le sue acque sono limpide

okrájšan (-a -o) adj.

1. abbreviato, accorciato:
okrajšano ime accorciativo

2. mat. ridotto, semplificato

omadeževáti (-újem) perf.

1. macchiare; infamare; profanare; deturpare; bruttare:
omadeževati čast, dobro ime macchiare, infamare l'onore, la reputazione

2. contaminare

onečástiti déshonorer, flétrir, souiller, salir, profaner

onečastiti svoje ime profaner son nom

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.

osében personnel, individuel, particulier, propre

osebni avtomobil voiture ženski spol particulière (ali personnelle)
osebno delo travail moški spol individuel
osebno dvigalo ascenseur moški spol
osebno ime nom moški spol propre
osebna izkaznica carte ženski spol d'identité
osebna lastnina propriété ženski spol privée
osebna odgovornost responsabilité ženski spol personnelle
osebni podatki état moški spol civil
osebni potniški promet trafic moški spol des voyageurs
osebna svoboda liberté ženski spol individuelle (ali personnelle)
osebna straža garde ženski spol particulière (ali du corps)
osebna tehtnica balance ženski spol, pése-personne moški spol
osebni vlak (vagon) train moški spol (wagon moški spol) de voyageurs
osebni zaimek (gramatikalno) pronom moški spol personnel
osebno življenje vie ženski spol privée
to je moja osebna zadeva cela ne regarde que moi, c'est mon affaire personnelle
on ima čisto osebne razloge za tako ravnanje il a des raisons toutes particulières (ali personnelles) pour agir ainsi

osében personal; individual

osebni izkaz documento m de identidad
osebno namigovanje alusión f personal
osebni podatki datos m pl personales
osebna svoboda libertad f individual
osebni opis (v potnem listu) señas f pl personales
osebni avto automóvil m
osebno dvigalo ascensor m
osebna unija unión f personal
osebni kult (pol) culto m a la personalidad
osebno ime nombre m de persona
osebni zaimek pro nombre m personal
osebna škoda daño m personal
osebni vlak (voz, vagon) tren m (vagón m) de viajeros
osebni (potniški) promet tráfico m de viajeros
osebna tehtnica báscula f (médica)
osebna izkaznica carné (ali carnet) m de identidad

oskrúniti (-im) perf. ➞ skruniti

1. profanare, sconsacrare, dissacrare; violare:
oskruniti cerkev, grob profanare, violare una chiesa, un sepolcro

2. diffamare, macchiare:
oskruniti dobro ime diffamare il buon nome, la reputazione

3. stuprare, violentare:
oskruniti žensko stuprare una donna