Franja

tunnel [tʌ́nəl]

1. samostalnik
tunel; podzemeljski hodnik; podvoz
zastarelo dimnik
mineralogija podkop, rov
narečno lijak

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
napraviti (prebiti, prevrtati) tunel (Mont Blanc skozi Mont Blanc)
zgraditi podzemeljski hodnik, prehod, podvoz

vista [vístə] samostalnik
razgled, pogled, dogled
figurativno perspektiva, možnost, upanje
arhitektura dolg hodnik, koridor; vrsta (niz) (sob); vrsta, slika; spomin, pogled nazaj; aleja, drevored

a vista of years vrsta let
vista dome razgledna kupola (v ameriških železniških vozovih)
dim vistas of his youth nejasni (megleni) spomini na njegovo mladost
this discovery will open new vistas to odkritje bo odprlo nove perspektive (možnosti)

Wehrgang, der, Baukunst, Architektur obrambni hodnik

xystus -ī, m ali xystum -ī, n (vedno pri Vitr.) (tuj. ξυστός : ξέω stružim, gladim; xystus torej = prostor z zglajenim, zravnanim tlakom) ksíst

1. pri Grkih pokrito stebrišče oz. stebriščni hodnik (starejše stebreník) v gimnazijih za atletske vaje v zimskem času, pa tudi sprehajališče: Vitr., Tert.

2. pri Rimljanih nepokrita terasa (starejše gredína) pred podeželskimi dvorci, obdana s cvetličnimi gredami, obsajenimi z zeleniko, namenjena sprehajanju, rekreaciji, pogovoru ipd., nepokrito sprehajališče: Ci., Vitr., Ph., Sen. ph., Suet., Plin. iun.; z namigom na xystus 1.: spatiari in xysto Ci.

тайник m skrivališče, skriven hodnik, skriven kot
тайники души skrivni kotički srca

adito¹ m

1. vhod, dohod, prehod, dostop (tudi pren.):
il corridoio dà adito alla stanza hodnik pelje v sobo
il diploma dà adito all'università spričevalo omogoča vstop na univerzo
dare adito a sospetti pren. dati povod za sumničenja

2. vstop (tudi pren.):
avere libero adito a, presso imeti prost vstop v

ampio agg. (m pl. -pi)

1. prostoren, prostran, obsežen:
sala ampia prostorna dvorana
ampio corridoio prostoren hodnik

2. udoben, širok:
vestito ampio široka obleka

3. številen, obilen:
concedere ampie garanzie dati številna jamstva

4. pren. nabuhel, širok:
significato più ampio širši pomen

arkadn|i Arkaden-
arkadni hodnik der Laubengang

circuitus (circumitus) -ūs, m (circumīre)

I.

1. abstr.
a) hoja v krogu (okrog), kroženje: ibi complurium iumentorum multivii circuitus intorquebant molas ambage variā Ap.; o svetovih: Vitr., Sen. ph., circuitus solis et lunae Ci., nox igitur et dies unum circuitum orbis efficit Ci., irrequietus mundi ipsius circuitus Plin.; pren.: miri sunt orbes et quasi circuitus in rebus publicis commutationum Ci., hoc, quod senectus vocatur, paucissimorum circuitus annorum Sen. ph.
b) medic. občasna (redna) ponovitev, tip vročice: eae febres, quae certum habent circuitum Cels.

2. konkr.
a) ovinek: Front., Caesari circuitu maiore iter erat longius C., longo circuitu easdem omnes iubet petere regiones C., pons magnum circuitum habebat C. do mostu je bil potreben velik ovinek, parvo circuitu locum maxime secretum ab tumultu petit L., longo circuitu tellurem petere V., quidam circumitu rupes saltusque montium occultos petivere Cu., brevi per montīs circuitu... ad Eurotam amnem... pervenit L., Asiae Syriaeque circuitu petere Aegyptum Suet. po ovinku prek Male Azije in Sirije hiteti v Egipt; pren. α) ovinek, prikritost, posredno postopanje: cur circuitu petis gloriam, quae ad manus posita est? Cu., negavi circuitu agendum, sed lane iure civili dimicandum Petr., non statim de eo, quod in iudicium venit, (debet) rogare, sed aliquo circuitu ad id pervenire Q., invadere per circuitum (naspr. rectā) Sen. ph. fr. β) opis (= περίφρασις): aliquid circuitu enuntiare ali circuitu plurium verborum ostendere Q., loqui per circuitus Mart.
b) krivina okrog česa: interior circuitus (gestationis) Plin. iun. obkrožajoči hodnik; pren. ret. sestavje, perioda: circuitus, orationis, verborum Ci., oratio longiores habet saepe circuitus Q.
c) okrog, okrožje, obseg: Cels., eius munitionis circuitus XI milia pasuum tenebat C., collis, quem propter magnitudinem circuitus opere complecti non potuerunt nostri C., vallum in oppidi circitum ducere Hirt. krog in krog mesta, pererrat undique circuitum V., in circuitu C. ali samo circuitu C., Plin. naokrog, krog in krog; pren. obseg telesa ali kakega spisa: quo circuitus voluminis tui sit ὀγκωδέστατος, sicut est ventriculi tui Suet.
č) obhod = prostor okrog kakega poslopja, zidu ipd.: Varr.
d) iz kake snovi narejen krožec: circulus, quod mixtā farinā et caseo et aquā circuitum aequabiliter fundebant Varr.

— II. obhod, prepotovanje kake dežele, potovanje po njej: circumitus Siciliae totius Sen. ph.; pren.: circuitus mundi Plin. popis sveta.

diazōma -atis, n (gr. διάζωμα opasje) pas, širok hodnik med vrstami sedežev v gledališču: Vitr.

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

hodníček (-čka) m dem. od hodnik 1 piccolo corridoio

hurd|a ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura (obrambni hodnik) der Wehrgang

kabelsk|i (-a, -o) Kabel- (boben die Kabeltrommel, čevelj der Kabelschuh, hodnik der Kabelboden, jašek der Kabelschacht, kanal der Kabelkanal, nož das Kabelmesser, plašč der Kabelmantel, priključek der [Kabelanschluß] Kabelanschluss, vod die Kabelleitung, mreža das Kabelnetz, priključnica der [Kabelendverschluß] Kabelendverschluss, skoba die Kabelschelle, televizija das Kabelfernsehen)

kanal moški spol (-a …) der Kanal; die Rinne; (hodnik, žila) der Gang; anatomija der Kanal, die Bahn; tehnika kontrolni die Prüfgrube; rastlinstvo, botanika der Gang (prevodni der Leitungsgang, oljni der Ölgang, smolni der Harzgang)
živalstvo, zoologija Müllerjevi kanali množina Müllersche Gänge
-kanal ( geografijaBristolski Bristolkanal, Panamski Panamakanal; anatomija dimeljski Leistenkanal, hrbtenični Wirbelkanal, mlečni Milchkanal, prebavni Nahrungskanal, sečni Harnkanal, semenski Samenkanal, tehnika dolivni Einlaufkanal, kabelski Kabelkanal, za odvodnjavanje Entwässerungskanal, za zrak Luftkanal, Bewässerungskanal, odtočni [Abflußkanal] Abflusskanal, Abzugskanal, povratni Rücklaufkanal, razbremenilni Entlastungskanal, sesalni Ansaugkanal, strelni [Schußkanal] Schusskanal, vetrni Windkanal, zračni rudarstvo Wetterkanal, zvezni Verbindungskanal)
… kanala/za kanal Kanal-
(temelj kanala die Kanalsohle, stikalo kanala der Kanalschalter, gradnja kanala der Kanalbau, iskalnik kanala der Kanalwähler, sistem kanalov das Kanalsystem)

krížen cross-shaped, cruciform; contradictory

krížni hodnik cloisters
krížni ogenj vojska cross fire
krížno zasliševanje pravo cross-examination

krížen croisé

križni bratranec cousin moški spol croisé
križni hodnik cloître moški spol
križna kost (anatomija) sacrum moški spol
(navz)križni ogenj feu moški spol croisé
križni rez (kirurgija) incision ženski spol cruciale (ali cruciforme)
križni vbod point moški spol de croix
(navz)križno zasliševanje interrogatoire moški spol d'un témoin par les deux parties, feu moški spol croisé de questions

križn|i (-a, -o) Kreuz- ( medicinagriz der [Kreuzbiß] Kreuzbiss, gradbeništvo, arhitektura hodnik der Kreuzgang, pomorstvo jambor der Kreuzmast, kos das Kreuzstück, gradbeništvo, arhitektura obok das Kreuzgewölbe, opornik die Kreuzstrebe, medicina povoj der Kreuzverband, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kreuzschiff, dleto der Kreuzmeißel, ključ der Kreuzschlüssel, vijak die Kreuzschlitzschraube, die Kreuzschraube, stikalo der Kreuzschalter, prijem der Kreuzgriff, rebro die Kreuzrippe, rebrasti obok das Kreuzrippengewölbe)
pomorstvo križno jadro das Bagiensegel, Kreuzsegel, Rahsegel

krmílen¹ (-lna -o) adj. da foraggio, foraggero:
krmilna mešanica foraggio misto
krmilna moka farina da foraggio
krmilni hodnik corridoio di foraggiamento

krmiln|i² (-a, -o) Futter- (hodnik der Futtergang, tekoči trak die Futterkette)
krmilni dodatek das Beifutter