Franja

krí¹ (krví) f

1. fiziol. sangue:
kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
strjena kri sangue coagulato
rdeč kot kri rosso sangue
človeška, živalska kri sangue umano, animale
biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
ožuljen do krvi coi piedi feriti
s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue

2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
kri se mu je umirila si è calmato
to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue

3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
(človek) mešane krvi di sangue misto
kri njene krvi sangue del suo sangue
biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri ni voda buon sangue non mente
kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
(nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
pren. postati meso in kri realizzarsi
piti (komu)
kri succhiare il sangue (a)
pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
imeti ribjo kri non scomporsi mai
po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
mlaka krvi lago, pozzo di sangue
pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
med. naval krvi congestione
transfuzija krvi trasfusione del sangue
anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
PREGOVORI:
mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza

krivi|ti¹ (-m) biegen (hladno kaltbiegen), abbiegen, verbiegen, krümmen, schweifen
kriviti hrbet einen krummen Rücken machen
kriviti se sich verbiegen, sich verwerfen, sich verziehen
človek pod bremenom: sich krümmen

kühl hladen; (frisch) svež; kühl werden hladiti se, ohladiti se; kühl aufbewahren/lagern hraniti na hladnem; kühl stellen dati na hladno; kühlen Kopf bewahren ohraniti mirno kri

lêd lȅda m, mest. na lèdu
1. led: probiti led; led na dnu; podvodni led; plivajući ili plovni led; polarni led; umjetni, veštački led; navesti koga na tanak led; staviti nešto na led postaviti kaj na hladno; potkovao bi đavola na ledu zelo je spreten, iznajdljiv
2. toča: led pobi polja i livade
3. hud mraz, huda zima: cvijeće klonu s noćnog -a

lepil|o srednji spol (-a …) der Klebstoff, der Kleber, das Klebemittel; der Kleister, der Leim; (belo/mizarsko Weißleim, disperzijsko Dispersionskleber, dvokomponentno Zweikomponentenkleber, hladno Kaltleim, kontaktno Kontaktkleber, za gumo Gummikleber, za kovino Metallkleber, za les Holzleim, za tapete Tapetenkleister, škrobno Stärkeleim, termoplastično Heißschmelzleim, univerzalno Alleskleber)
…lepila, za lepilo, z lepilom
(plast die Klebstoffschicht, razmaz die Leimverteilung, posoda za der Leimkasten, der Leimkessel, der Leimtopf; tuba z die Klebstofftube)
namazati z lepilom kleistern, einkleistern, bekleistern
nanašanje lepila der Leimauftrag, die Beleimung
nanašati lepilo (na) (etwas) beleimen
nanašalnik za lepilo stroj: die Beleimmaschine
stransko nanašanje lepila die Randbeleimung
namazan z lepilom kleisterig, bekleistert, leimig

lepílo (-a) n

1. colla:
lepilo dobro drži la colla tiene, attacca, fa presa
mizarsko lepilo colla forte, da falegname, cervona
rastlinsko, živalsko lepilo colla vegetale, animale
naravna, sintetična lepila colle naturali, sintetiche
filat. brazdasto lepilo collatura
dekstrinsko, kazeinsko lepilo colla alla destrina, alla caseina
hladno, toplo lepilo colla a freddo, a caldo
lepilo iz škroba colla all'amido

2. pellicola (di colla)

level¹ [levl] pridevnik (levelly prislov)
raven, vodoraven; enak, izenačen; trezen, pameten; prediren, hladen (pogled)
fizika enake potence
ameriško, sleng pošten, fair
ameriško, ekonomija obročen

level with v isti višini z
to make level with the ground zravnati z zemljo
to draw level with s.o. dohiteti koga
a level race izenačena dirka
to do one's level best potruditi se na vso moč
to give s.o. a level glance predirno (hladno) koga pogledati

lomljiv (-a, -o) brüchig (hladno kaltbrüchig), brechbar

lupo

A) m

1. zool. volk (Canis lupus):
avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
in bocca al lupo! srečno!
lupo di mare pren. morski volk
lupo mannaro volkodlak

2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov

3. med. lupus
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti

B) agg. invar.
cane lupo volčjak
pesce lupo luben (Labrax lupus)

Mamsell, die, kalte Mamsell kuharica za hladno kuhinjo

mine¹ [min] féminin izraz obraza, obraz, videz; pluriel gibi obraza; spodbujajoči pogledi

de belle mine dobrega, lepega videza
rôti masculin de belle mine pečenka, ki je videti slastna
sur sa mine na njegov poštén obraz
mine patibulaire obešenjaški obraz
il a la mine de ... (čisto) tak je videti, kot da ...
avoir de la mine delati dober vtis, nekaj predstavljati
il a bonne mine videti je zdrav, zdravega videza je; figuré videti je smešen
il n'a pas la mine d'un malade ni videti bolan
il a une mine effrayée, étonnée videti je prestrašen, začuden, kazati prestrašen, začuden obraz
avoir une mine joyeuse žareti čez cel obraz
avoir la mine longue napraviti dolg obraz
il a mauvaise mine slab, nezdrav je videti; ne dela dobrega vtisa
faire la mine skremžiti se, namrdniti se
faire la mine à quelqu'un neprijazno koga sprejeti, z njim ravnati
faire des mines spogledovati se, koketirati
faire des mines à quelqu'un namigovati komu, vzpodbudno ga gledati
faire mine de ... delati se, kot da ...
ne faire mine de ... ne misliti na to, da ...
faire bonne mine à quelqu'un biti prijazen, ljubezniv s kom
faire bonne mine à mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti (kaj neprijetnega)
faire grise mine hladno sprejeti
faire mauvaise, grise, froide, triste mine à quelqu'un biti neprijazen, odklonilen do koga
juger sur la mine sodai po zunanjosti
ne pas payer de mine s svojim videzom ne navdajati z zaupanjem
ce restaurant ne paie pas de mine, mais on y mange bien ta restavracija na zunaj ni videti kaj posebnega, a jé se dobro v njej
ça ne paie pas de mine to nima dobrega videza, ni videti dobro

mitt [mit] samostalnik
dolga rokavica brez prstov; športna rokavica (baseball)
ameriško, sleng roka

he gave me the frozen mitt hladno me je pozdravil
I tipped his mitt rokoval sem se z njim; figurativno spregledal sem ga

obdobj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. (perioda) die Periode, -periode (hladno Kälteperiode, lepega vremena Schönwetterperiode, slabega vremena Schlechtwetterperiode, sušno Dürreperiode, toplo Wärmeperiode, vročine Hitzeperiode, investicijsko Investitionsperiode, mandatno Funktionsperiode, Mandatsperiode, mandatno zakonodajnega organa Legislaturperiode, poslovno Geschäftsperiode, proračunsko Haushaltsperiode); (obdobj ustvarjanja) die Schaffensperiode, die Periode (modro die Blaue Periode)

2. (doba) die -zeit (deževno Regenzeit, latensko La-Tène-Zeit, pionirsko Pionierzeit, povojno Nachkriegszeit, prehodno Übergangszeit, sušno Trockenzeit, toplo Warmzeit, vegetacijsko Vegetationszeit)

3. (razdobje) der Zeitraum (za obdavčitev Veranlagungszeitraum, plansko Planzeitraum)
najmanjše časovno obdobje der kürzeste Zeitraum, die kürzeste Zeitspanne

4. (časovni odsek) der Zeitabschnitt, življenjsko: Lebensabschnitt
volilno obdobje der Wahlabschnitt

5. (razvojno obdobje, faza) das Alter, die Phase, die Altersphase (dolžinske rasti Streckphase, rasti Wachstumsphase, starostno Lebensalter, trme Trotzalter)

6. (vek, doba) die Ära (Konstantinovo Konstantinische Ära, geografija kozmično kosmische Ära), das Zeitalter (zemeljsko Erdzeitalter, odkritij Entdeckungszeitalter)
|
razdeliti na obdobja periodisieren

oblikovanj|e³ srednji spol (-a …) tehnika die Formung (hladno Kaltformung, toplo Warmformung)
naprava za oblikovanje der Former
(brežin Böschungsformer), die Ausformanlage
oblikovanje s stiskanjem das Formpressen
oblikovanje z likanjem das Formbügeln
stanjševalno oblikovanje das Streckdrücken

obliva|ti (-m) obliti

1. gießen über, begießen, übergießen

2. voda stezo: bespülen, morje deželo: umspülen, valovi obalo: überspülen

3. kri, znoj: überströmen

4. neprijeten občutek: überlaufen (zona ein Frösteln), überrieseln (vroče/hladno heiß und kalt)
mrzlo (me) obliva po hrbtu es läuft (mir) kalt über den Rücken

ohrani|ti (-m) ohranjati erhalten, bewahren, wahren; (ne opustiti) beibehalten; (ne ukiniti) [bestehenlassen] bestehen lassen; red, mir: aufrechterhalten; (posredovati naprej kot tradicijo) überliefern
ohraniti obliko formbeständig sein
ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
ohraniti hladno glavo/mirno kri auf dem Teppich bleiben, kühlen Kopf bewahren, die Nerven behalten
| ➞ → obdržati

ohranja|ti (-m) ohraniti (immer wieder, laufend) ➞ → ohraniti; -halten (odprto [offenhalten] offen halten, toplo [warmhalten] warm halten, hladno kühlhalten, čisto [sauberhalten] sauber halten, [reinhalten] rein halten)
ohranjati ravnotežje/ ravnovesje das Gleichgewicht halten
ohranjati dolžine/ kote/ploščino/vsebino längentreu/winkeltreu/flächentreu/inhaltstreu sein
ohranjati sistem systemerhaltend sein

oljčno olje stalna zveza
(vrsta olja) ▸ olívaolajSopomenke: olivno olje

oróžje weapon; arm (s pl)

k oróžju! to arms!
brez oróžja armless, weaponless, bare-handed
hladno oróžje, bočno oróžje cold steel, side arms
strelno oróžje firearms pl
noseč oróžje bearing arms
nositelj oróžja arms bearer
izdelovalec oróžja armaments (ali arms) manufacturer
dovoljenje za nošenje oróžja licence to carry fire-arms, ZDA gun-license
položitev oróžja (udaja) surrender, capitulation
premoč v oróžju superiority in arms and equipment
olje za oróžje gun oil
tovarna oróžja armaments factory, ZDA armory
uporaba oróžja use of arms
trgovina z oróžjem (prodajalna) gunmaker's (ali arms dealer's) shop
tihotapljenje oróžja gun-running
učinkovitost oróžja effectiveness of a weapon
tovariš v oróžju brother in arms, comrade
ognjeno oróžje (zlasti revolver) firearm, handgun
biti pod oróžjem to be under arms
položiti oróžje to lay down one's arms
poklicati pod oróžje to call to arms, to call to the colours
nositi oróžje to bear arms
zgrabiti za oróžje to take up arms (proti sovražniku against the enemy); to seize a weapon
zateči se k oróžju to have recourse to the sword (ali to arms)
pograbil je prvo oróžje, ki mu je prišlo pod roke he seized the handiest weapon
premagati sovražnika z njemu lastnim oróžjem to hoist someone with his own petard

oróžje arme ženski spol , armes ženski spol množine , armement moški spol

avtomatsko, brzostrelno, hladno orožje arme automatique, à tir rapide, blanche (ali muette)
artilerijsko, protiletalsko, protitankovsko orožje arme d'artillerie, antiaérienne, antichar
atomsko, jedrsko, kemično orožje arme atomique, nucléaire, chimique
klasičo orožje arme classique
lahko, težko orožje arme légère, lourde
lovsko, športno orožje arme de chasse, de sport
moč orožja la force des armes
napadalno, obrambno orožje arme offensive, défensive
ognjeno orožje arme à feu
ročno orožje arme portative
strelno orožje arme à feu
rezilno, suvalno orožje arme de taille, d'estoc
tajno orožje arme secrète
ideološko, politično, psihološko orožje arme idéologique, politique, psychologique
brez orožja sans armes, désarmé
z orožjem (s silo) par les armes
dobava, izdelava orožja fourniture ženski spol, fabrication ženski spol d'armement
klic k orožju appel moški spol aux armes
k orožju! aux armes!
nedovoljena posest orožja port moški spol d'armes illicite
orožje in strelivo armes et munitions
pozdrav z orožjem! présentez armes!
rožljanje z orožjem cliquetis moški spol d'armes
tovariš v orožju frére moški spol (ali compagnon) d'armes (ali de combat)
spopad, upor z orožjem combat moški spol, soulèvement moški spol à main armée
skladišče orožja dépôt moški spol d'armes, arsenal moški spol
stenska zbirka orožja panoplie ženski spol
trgovina z orožjem commerce moški spol d'armes, armurerie ženski spol
zbirka orožja collection ženski spol d'armes
dvorezno orožje (figurativno) arme à double tranchant
biti pod orožjem être sous les armes, être sur le pied de guerre
izdelovati, kovati orožje fabriquer, forger des armes
manipulirati z orožjem manier une arme
nameriti, usmeriti orožje braquer, diriger, pointer une arme sur
napasti z orožjem v roki attaquer, les armes à la main
obrniti orožje proti komu tourner les armes contre quelqu'un
odvzeti komu orožje désarmer quelqu'un
odložiti (ali položiti) orožje déposer (ali mettre bas, rendre) les armes, capituler
poklicati pod orožje appeler aux armes (ali sous les drapeaux)
pozdraviti z orožjem présenter les armes
pozvati k orožju appeler aux armes
prijeti (zgrabiti) za orožje prendre les armes
rožljati (žvenketati) z orožjem cliqueter, faire cliqueter les armes
trobiti k orožju sonner aux armes
urediti spor z orožjem régler un différend par les armes
uriti se v ravnanju z orožjem s'exercer dans le maniement des armes
zateči se k orožju recourir aux armes
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (figurativno) battre quelqu'un avec ses propres armes, rétorquer les arguments de quelqu'un