Franja

ȍpāk -a -o, dol. ȍpākī -ā -ō
1. hudoben: -i jezik
2. napačen, naroben: -a strana
3. hud, hudoben: Miloš ubi -oga cara
4. zločest, maligen: -a rana
5. hud, oster: -o piće
6. hud, žolčen: -a svada

orribile agg.

1. grozen, strašen, strahoten

2. pren. slab, strašen, hud, grd:
tempo orribile grdo vreme
odore orribile strašen smrad

pàsmārko m, pàsmārkovac -ōvca m ekspr. hud, močan tobak

patentato agg.

1. patentiran, s patentom

2. pren. šalj. hud:
furfante patentato kolosalen lopov

penetrante agg.

1. oster; globok; hud

2. pren. prodoren

pesante agg.

1. težek:
un fardello pesante težko breme
artiglieria pesante težko topništvo
una sostanza più pesante dell'aria snov, težja od zraka

2. težek, težaven; nadležen:
terreno pesante težek, težko prehoden teren
aria pesante slab zrak
battuta pesante prostaška šala
un lavoro pesante težko, težavno delo
una persona pesante nadloga, tečnež

3. pren. počasen, okoren (tudi ekst.):
prosa pesante okorna proza

4. pren. velik, hud; zaskrbljujoč:
danno pesante velika škoda

5.
gioco pesante šport ostra igra
avere la mano pesante ostro udariti, kaznovati; pren. pretiravati

6.
atletica pesante šport težka atletika

7.
industria pesante težka industrija

piramidale agg.

1. piramidast, piramiden, piramidalen (tudi pren.)

2. anat. piramiden:
osso piramidale skalnica

3. hud, velik, velikanski:
sproposito piramidale huda napaka

plumbeus 3 (plumbum)

1. svinčen, svinčev: glans Lucr. svinčenka, vas Plin., color Plin. svinčena (svinčeva) barva, ictus Prud. udarci z bičem, opremljenim s svinčenimi kroglicami (svinčenkami), nummus Pl. svinčen (= nič vreden) denar (novec); subst. plumbeī -ōrum, m (sc. nummi) svinčeni (= nič vredni) novci: Mart.; plumbeum -eī, n svinčena posoda: Ca., Col., Mart.

2. metaf. „svinčen“
a) top, ne(upo)raben: pugio Ci., Aug., gladius Ci.
b) slab: vina Mart., carmina Aus.
c) topoumen, topoglav, omejen, neumen: plumbeus in physicis Ci., asinus Ter.
d) brezčuten, brezčustven, hladen: cor Licinius Crassus ap. Suet.
e) težek (težak) kakor svinec, hud, nadležen: ira Pl., auster H. „težek kot svinec“ = sopar(ič)en, vroč.

poseído obseden; besen, hud

poseído de horror prestrašen
poseído m obsedenec; besnež
gridar como un poseído vpiti kot obseden

prāvus 3, adv. -ē (indoev. kor. *prā- (u)kriviti, upogniti, upogibati)

1. kriv, izkrivljen, poševen, napačen, narobe(n), nepravi, nepravilno zrasel, nepravilno narejen, pokvečen, izmaličen, iznakažen, ukrivljen, skrivenčen (naspr. rectus): C., Iuv., Lucr. idr., interesse oportet inter rectum et pravum Ci., membra Ci., talus, nasus H., unguis prave sectus H.; preg.: recta prava facere Ter.; subst. prāvum -ī, n krivina: elapsi in pravum artūs T. skrivljeni, skrivenčeni.

2. metaf.
a) naroben, sprevrnjen, sprevržen, napačen, nespodoben, neprimeren: Sen. ph., Vell. idr., ingenium malum pravumque Ci., certamen cum collega L., propter te pravus est factus Pl., quae belua, cum semel affugit, reddit se prava (s sprevrnjeno voljo, neumna) catenis? H., pravissima regula Ci., sive ego prave seu recte hoc volui H.; z gen.: pravus audendi, fidei Sil.; subst. prāvum -ī, n napačnost, narobnost, sprevrnjenost, sprevrženost: quae in pravum induruerunt Q.
b) nepravi (adv. ne prav), popačen, spačen, izprijen (sprijen), sprevržen, hud(oben), pregrešen, zločest, zloben, zèl, zlosten, sovražen, zločinski, zavržen, pokvarjen, nemoralen, nizkoten, čudaški: ambitio, aemulatio, impulsores T., prava et perperam T., neglectis religionibus aut prave cultis T.; subst.: pecuniā a bono in pravum (k hudemu) abstractus S., pravi tenax V., pravi docilis H.

protervus 3, adv. -ē

1. nesramen, (pre)drzen, brezsramen, brezobziren, brezvesten: Ter. idr., animus Pl., homo, dictum aut factum Ci., manus, dicta, oculi O., protervā fronte maritum petere H., meretrix protervior Iust., consectans proterve de re publicā meritos Ci., quidquid facias dicasve protervius aequo O., in nostram religionem protervissime insilire Aug.; occ. (z omiljenim pomenom) drzen, drzovit, neustrašen, pogumen, brez strahu, objesten, prešeren: rixae protervae cupidi H., proterve loqui Pl.

2. metaf. silen, silovit, buren, viharen, vihrav, hud: Eurus O., venti H., stella canis O.

Opomba: Pl. in Ter. merita prōterv...

pròzliti se pròzlīm se postati hudoben, hud, razjeziti se: čovjek koji je bio mek i vrlo nježan među nama prozliće se prema bratu svojemu

rabidus 3, adv. -ē (rabere)

1. (o živalih) od besnosti prevzet, besen, stekel, divji, jezen, razdražen, jar: Plin., Sen. ph., Sen. tr., Stat., Sil., Lucr., Lucan. idr., rabidae canes, tigres V., rabidi leones, boves H., rabidae tradis ovile lupae O. grabežljivi volkulji; z abl.: irā rabidus O.

2. metaf. (o stvareh, poseb. o osebnih stanjih) besneč, besen, blazen, jezen, ljut, hud, srdit, silen, silovit, strašen, viharen, vihrovit: Corn., Sen. ph., Gell. idr., rabida fames V., rabido haec addidit ore V., rabida lingua Pr., rabidus furor animi Cat., rabidi mores, venti O.; occ. do besnosti zanesen, poln zanosa, vznesen, navdušen, oduševljen: alios age incitatos, alios age rabidos Cat.; enalaga: rabida ora (sc. Sibyllae) quierunt V.

rabiōsus 3, adv. -ē (rabiēs)

1. besen, divji, stekel: Col. idr., femina canis Pl., homo Pl. divji, prismuknjen, canis Plin., Cels., canis rabidus facit hominem, quam forte attaminaverit contagione pestiferā ita rabiosum Aug.

2. razjarjen, srdit, togoten, divji, hud, jezen, razdražen, besneč, besen, ljut: Sen. ph., Pers., Plin., Fest., nihil iracunde rabioseve fecerunt Ci., vide, ne fortitudo minime sit rabiosa Ci., hac rabiosa fugit canis H., clamosi rabiosa fori iurgia Sen. tr., stridor (sc. anserum) Petr., rabiosa barbaraque vox Petr., hinc pauci multa et quoque talia commeditantes murmure concluso rabiosa silentia rodunt Aus., quod gauderet harum rerum amorem ut rabiosum quendam effugisse dominum et crudelem Amm., rabiosi et voraces lupi Lact.

rageful [réidžful] pridevnik (ragefully prislov)
besen, divji, hud, strašen, grozen

rancorous [rǽŋkərəs] pridevnik (rancorously prislov)
ogorčen, hud, srdit, razjarjen, razkačen; zloben, hudoben, potuhnjen, zamerljiv, maščevalen, poln mržnje

ratty [rǽti] pridevnik
podoben podgani; okužen s podganami, poln podgan
sleng razburjen, vznemirjen, razdražljiv, hud, jezen, srdit (about zaradi)
beden, v žalostnem stanju

rău

I. rea (răi, rele) adj.

1. slab

2. hud

3. hudoben, zloben

II. adv.

1. slabo

2. hudo
□ a-i părea rău biti žal

III. rău rele n

1. zlo

2. slabost

resentful [rizéntful] pridevnik (resentfully prislov)
zamerljiv, maščevalen, jezen, besen, užaljen, hud (against, of na koga)
(o besedi) strupen, žolčen; vzdražljiv

robustious [robʌ́sčəs] pridevnik
močan, krepak, robusten; bučen, glasen; divji, hud