Franja

sóčen juicy; succulent; mellow

sóčno sladek luscious (grozdje grapes), savoury; sappy; (poln soka) full of juice, arhaično succose

sour [sáuə]

1. pridevnik (sourly prislov)
kisel, okisan, kiselkast; (o vinu) kisel, ciknjen; oster, jedek, trpek, hud; neugoden; grenak, mučen, težaven; zagrenjen, nezadovoljen, čemeren, slabe volje; neprijeten (vreme); vlažen (zemlja, tla)

sour breath neprijeten duh iz ust
sour dock botanika kislica
sour grapes kislo grozdje (tudi figurativno)
sour milk kislo mleko
a sour old man čemernež, "kislica"
sour-milk cheese skuta

2. samostalnik
kar je kislo, kislina

the sour tisto, kar je kislo; figurativno trdota, grenkoba; ameriško kisla (alkoholna) pijača
the sweet and sour of life sladkosti in grenkosti življenja

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
skisati (se), okisati (se)
figurativno mrščiti se; zagreniti (se), biti čemern, slabe volje; spraviti (koga) v slabo voljo

soured by misfortune zagrenjen zaradi (od) nesreče

stiskalnic|a ženski spol (-e …) die Presse (ekscentrska Exzenterpresse, filtrska Filterpresse, hidravlična Flüssigkeitspresse, iztiskovalna Strangpresse, kalibrska Kalibrierpresse, klejna Leimpresse, kovalna Prägepresse, Schmiedepresse; kovaška Schmiedepresse, likalna Bügelpresse, mokra [Naßpresse] Nasspresse, oblikovalna Formpresse, obračalna Wendepresse, za pakete/bale Ballenpresse, prehodna Durchlaufpresse, ročična Kurbelpresse, ročna Handpresse, sadna Fruchtpresse, za okvire Rahmenpresse, za rezanje Schnittpresse, za seno Heupresse, za slamo Strohballenpresse, za sok Saftpresse, za staro železo Schrottpresse, za zapiranje Siegelpresse, sušilna Trockenpresse, taktna Taktpresse, vijačna Schraubenpresse, vretenska Spindelpresse, zbiralna Sammelpresse)
stiskalnica za grozdje die Kelter, Weinkelter

stiskálnica (-e) f pressa, frantoio, torchio:
teh. hidravlična stiskalnica pressa idraulica
agr. stiskalnica za olje frantoio d'olive, strettoio, verrocchio
stiskalnica za grozdje torchio per uva, pigiatrice
stiskalnica za krmo schiacciaforaggi
stiskalnica za krompir passapatate, schiacciapatate
stiskalnica za slamo passapaglia
teh. stiskalnica za hladno preoblikovanje pločevine imbutitrice
stiskalnica za staro železo pacchettatrice per rottami

stiska|ti¹ (-m) stisniti

1. roko v pest, gobo, kaj v roki: zusammendrücken, zusammenpressen; pest (die Hand/Faust) ballen; krčevito: verkrampfen, (krčevito oklepati) (etwas) umkrampfen

2. v obliki obroča, pas, vrv ipd.: (zadrgniti) schnüren, zusammenschnüren, einschnüren, zuschnüren
stiskati grlo/vrat die Kehle zuschnüren

3. sok iz česa ipd.: (etwas) auspressen, ausquetschen, den Saft aus (etwas) auspressen

4. v kaj: (tlačiti) einzwängen

5. tehnika pressen, auspressen, zusammenpressen, mokro: [naßpressen] nasspressen; k čemu: anpressen an
stiskati grozdje za vino: keltern
stiskati olje Öl ziehen
|
figurativno stiskati srce komu (jemandem) das Herz schwer machen

stískati to press, to press hard, to compress; to squeeze

stískati grozdje to press grapes
stískati citrono to squeeze a citron
stískati koga k sebi to fold someone in one's arms
stískati z denarjem to be niggardly (ali stingy), to pinch
stískati si roke to shake hands
stískati se (drenjati se) to crowd, to press

stískati¹ (-am) | stísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia

2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare

3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte

4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi

2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)

stisn|iti (-em) stiskati

1. roko v pest, gobo, kaj v roki: zusammendrücken, zusammenpressen
pest (die Hand/Faust) ballen
krčevito: verkrampfen, (krčevito oklepati) (etwas) umkrampfen
stisniti oči die Augen zudrücken
stisniti rep med noge den Schwanz einkneifen/einziehen
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln, die Hand drücken
figurativno stisniti srce komu (jemandem) das Herz schwer machen
stisniti ustnice den Mund zusammenpressen
stisniti zobe die Zähne zusammenbeißen
stisniti skupaj [aufeinanderdrücken] aufeinander drücken, [aufeinanderpressen] aufeinander pressen
stisniti v kepo ballen, zusammenballen
stisniti koga v kot figurativno (jemanden) in die Enge treiben

2. v obliki obroča, pas, vrv ipd.: (zadrgniti) schnüren, zusammenschnüren, einschnüren, zuschnüren
stisniti grlo/vrat die Kehle zuschnüren

3. (poriniti skupaj) zusammenschieben, [gegeneinanderpressen] gegeneinander pressen, zusammenpressen, ljudi: zusammendrängen

4. roko, nogo - padajoča skala, drevo: quetschen, vrata prst einquetschen, einklemmen

5. sok iz česa ipd.: (etwas) auspressen, ausquetschen, den Saft aus (etwas) auspressen, (etwas) entsaften

6. v kaj: (tlačiti) einzwängen

7. tehnika pressen, auspressen, zusammenpressen, mokro: [naßpressen] nasspressen; k čemu: anpressen an
stisniti grozdje za vino: keltern
stisniti olje Öl ziehen
|
figurativno stisniti jo (pobegniti) kneifen, auskneifen

sucré, e [sükre] adjectif oslajen, sladkan; sladek (tudi figuré), osladen; masculin sladek okus

biscuits masculin pluriel sucrés sladki keksi
eau féminin sucrée voda s sladkorjem
raisins masculin pluriel bien sucrés zelo sladko grozdje
air masculin sucré (figuré) sladek obraz
faire le sucré, la sucrée (po)kazati se afektirano sladkega, milega, prijaznega; delati se nedolžnega, skromnega; afektirano se vesti

súh (mršav) lean, slender, thin, meagre, ZDA meager; (ne moker) dry; (les) seasoned; (ovenel) withered, dried-up, shrivelled, pesniško sere, sear

súho grozdje dried grapes, raisins
súh kašelj dry cough
súh kruh dry bread
súho leto (brez dežja) dry (ali rainless, droughty) year
súho listje dry (ali pesniško sere, sear) leaves pl
súho sadje dried fruit, dehydrated fruits pl
súha sliva prune
súha roba wooden ware
súha veja dry branch, dry bough
súho vreme dry weather
sem súh (figurativno, brez denarja) I am short of cash, pogovorno I'm short of the ready
sem popolnoma súh (figurativno) I'm broke, I'm stony-broke, I'm stony
súh kot trska skinny
potegniti ladjo, čoln na súho to beach a boat

sušílen

sušilni aparat secador m
sušilna deska (za grozdje, slive) pasera f
sušilna kapa casco m secador
sušilna naprava secadero m
sušilno stojalo enjugador m secadero

sušíti secar; poner a (ali dejar) secar

sušiti grozdje (slive) pasar uvas (circuelas)
sušiti na soncu secar al sol
sušiti se secar, secarse, desecarse

takó

A) adv.

1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella

2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

B) takó konj.

1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso

tempranilla ženski spol

(uva) tempranilla zgodnje grozdje

teptáti (-ám) imperf.

1. calcare, calpestare; pestare:
teptati ilovico calcare l'argilla
teptati grozdje v kadi pestare, pigiare l'uva nel tino

2. pren. calpestare

3. (kršiti, prelamljati)
teptati obljube, pravice, zakone conculcare, violare le promesse, i diritti, le leggi
pren. od jeze teptati z nogami scalciare dalla rabbia

tīna -ae, f brenta za vino, grozdje: Varr. ap. Non. — Soobl. tīnum -ī, n: P. F. (s pl. tina; v novejših izdajah najdemo tinia).

tláčiti (-im) imperf.

1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
tlačiti grozdje pigiare l'uva
tlačiti krompir schiacciare le patate

2. ficcare, pigiare:
tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
tlačiti hrano vase ingollare il cibo

3. pren. soffocare:
tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
tlači jih revščina sono poveri in canna
tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio

tōrchio m (pl. -chi)

1. agr. stiskalnica:
torchio per olive, per uva stiskalnica za olje, za grozdje

2. (tiskarska) stiskalnica:
mettere sotto torchio dati v tisk; pren. koga izpraševati

3. anat.
torchio addominale trebušno stiskalo

tramp [træmp]

1. samostalnik
topot, štorkljanje, čvrsti koraki; težka, glasna hoja; potovanje peš
navtika tramper, tovorna ladja (brez voznega reda); potepuh, klatež, tramp, vagabund
pogovorno zanikrna, razuzdana ženska, cip(ic)a

to be on the tramp biti na potu in iskati delo; klatiti se, potepati se
to go on a tramp iti na potovanje

2. prehodni glagol
(po)teptati; prepešačiti, peš prehoditi, prepotovati

to tramp it prepešačiti, peš prehoditi
he tramped the island prepotoval je otok
to tramp grapes teptati, mastiti grozdje
neprehodni glagol
štorkljati, imeti težko hojo; stopiti (on, upon na); vleči se; iti peš, potovati peš, pešačiti; potepati se, klatiti se, potikati se

to tramp on s.o.'s toe stopiti komu na prste
to tramp 10 miles pešačiti 10 milj
I missed the train and had to tramp it zamudil sem vlak in sem moral iti peš

trapētum -ī, n (tuj. τράπης; prim. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje) stiskalnica, preša, tlačilnica, poseb. za olje: Col., Plin., Ulp. (Dig.) idr., teritur Sicyonia baca trapetis V. — Soobl. trapētus -ī, m: Ca.; pl. po gr. obl. trapētes: Varr.; acc. trapētas: Varr., Plin.; abl. trapētibus: Ca.